Brexit je Britancem obljubljal veliko, a teh obljub ni izpolnil. Foto: Reuters
Na referendumu, ki je bil izveden 23. junija 2016, je za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije glasovalo 52 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 48 odstotkov. Volilna udeležba je bila 72-odstotna. Tedanji premier David Cameron, ki je zagovarjal obstanek v Uniji, je podcenjeval moč evroskepticizma in obljubil referendum o izstopu. Ko so bili prešteti glasovi, pa je odstopil.
Oglas
Pogajanja o izstopu države iz Unije je leta 2017 začela njegova naslednica Theresa May, po njenem odstopu jih je oktobra leta 2019 zaključil eden vidnejših zagovornikov brexita Boris Johnson.
Izstop je bil sprva predviden za 29. marec 2019, po treh preložitvah je država Unijo po 47 letih članstva kot prva članica uradno zapustila 31. januarja 2020.
Po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem državljani in podjetja na obeh straneh brexita še niso občutili, potekala pa so pogajanja o prihodnjih odnosih, je Združeno kraljestvo z začetkom leta 2021 z izstopom iz carinske unije in enotnega trga dokončno zapustilo EU.
Manjša gospodarska rast, manj tujih naložb
To je prineslo številne spremembe, med drugim pri potovanjih, priseljevanju, študiju in trgovini. Mnoge med njimi niso bile pozitivne. Britansko gospodarstvo je doživelo upad, obljubljene osvoboditve iz utesnjenosti v skupnih evropskih pravilih niso nadomestili obetavni prostotrgovinski sporazumi. Zagovornikom brexita prav tako ni uspelo izpolniti obljube, da bodo usodo spet prevzeli v svoje roke, pri čemer so imeli v mislih, da bo Združeno kraljestvo trdnjava, tesno zaprta za migracijske tokove, je za Radio Slovenija poročal Luka Robida.
“Najpomembnejša – ne glede na to, kaj je kdo obljubljal oziroma upal – je ugotovitev, da so z odhodom poskrbeli za velikansko izgubo premoženja in gospodarske blaginje,” je ocenil Creon Butler iz mislišča Catham House.
Ločitveni postopek s svojo največjo trgovinsko partnerico je državo osiromašil za gospodarsko rast, tuje naložbe, produktivnost, večja samostojnost pri regulaciji finančnih trgov ne dosega obljubljenih ocen, življenje je za malega človeka dražje.
Konservativec Boris Johnson je bil eden najglasnejših zagovornikov izstopa. Foto: Reuters
Tudi raziskave kažejo, da je britansko gospodarstvo deset let po referendumu precej šibkejše, kot bi bilo, če bi Združeno kraljestvo ostalo del EU-ja. Nedavno objavljena analiza na podlagi podatkov britanske centralne banke o odločitvah in finančnih rezultatih več tisoč britanskih podjetij kaže, da je BDP Združenega kraljestva zaradi posledic brexita utrpel šestodstotni padec.
Zagovorniki brexita so obljubljali, da lahko država le z izstopom prevzame nadzor nad svojimi mejami, gospodarstvom in zakonodajo, njegovi nasprotniki pa so poudarjali predvsem gospodarske posledice takšne odločitve.
“Tudi Velika Britanija potrebuje Evropo”
Profesor na univerzi Groningen Peter Verovšek je za STA ocenil, da sta brexit občutili obe strani, tudi Evropska unija. Njegove posledice so po njegovem najbolj vidne na področju vojske in varnosti. Za Evropo je bilo po njegovih besedah slabo, da je ob začetku vojne v Ukrajini izgubila članico z najmočnejšo vojsko in jedrsko silo.
“Velika Britanija pa je morala spoznati, da čeprav je otok, da so imeli imperij in da imajo tradicijo svetovne velesile, tudi ona potrebuje Evropo in da pod sedanjimi pogoji ne more sama skrbeti za svojo varnost, sploh glede na to, da se ne more več toliko zanašati na ZDA,” je dodal.
Margaret MacMillan, profesorica zgodovine na univerzi v Torontu, je dejala, da je brexit gnala vrsta motivov, vključno z “nostalgijo po namišljeni preteklosti”. “Brexit je bil domnevni odgovor na to, kar so ljudje videli kot neomejeno priseljevanje, odgovor na to, kar so videli kot nesmiselne predpise EU-ja. In potem je bil tu še nostalgičen pogled, v smislu, ‘v drugi svetovni vojni smo se borili sami.’ Kar seveda ni res. Dejstvo je, da nikoli nihče ni zares pojasnil, kaj bo brexit pomenil.”
Nigel Farage je najprej zagovarjal brexit, nato pa ga začel opisovati kot izdajo. Boj proti priseljencem pa ostaja v središču programa njegove stranke Reform UK. Foto: Reuters
Politična zmešnjava, vzpon stranke Reform UK
Država je po brexitu padla tudi v hudo politično krizo, iz katere ne najde izhoda. V ponedeljek je namreč odstop z mesta premierja napovedal laburist Keir Starmer, ki je na Downing Streetu 10 domoval dve leti. Njegov skorajšnji odhod pomeni že sedmo menjavo predsednika britanske vlade v desetih letih, oblasti ni uspelo utrditi ne laburistom in ne konservativcem. Mandat Liz Truss je na primer trajal le 49 dni.
Brexit je vplival tudi na dinamiko britanskih političnih strank, saj so tako znotraj laburistične kot konservativne stranke nastale številne frakcije, ki so imele drugačne poglede na proces izstopanja iz EU-ja. Milijoni volivcev pa so obe največji stranki zapustili in se raje pridružili alternativam, kot sta levo usmerjena Zelena stranka in predvsem skrajno desna stranka Reform UK pod vodstvom Nigla Faragea. Kot piše AP, je prav Farage verjetno največji politični zmagovalec brexita. Njegova stranka se v anketah javnega mnenja namreč uvršča zelo visoko.
Čeprav je bila v ospredju referendumske kampanje obljuba zagovornikov brexita o zmanjšanju priseljevanja, se je to po izstopu Združenega kraljestva povečalo, predvsem iz nekdanjih kolonij. “To je točno to, česar podporniki brexita niso hoteli,” je dejal Verovšek.
Pod Starmerjem zbliževanje z EU-jem
Starmer si je od prihoda na oblast leta 2024 sicer prizadeval za izboljšanje odnosov z Brusljem. Novo poglavje v odnosih med stranema je maja lani prinesel prvi vrh med EU-jem in Združenim kraljestvom v Londonu, ko sta strani dosegli dogovor o novem obrambnem in varnostnem paktu in podaljšanje popolnega vzajemnega dostopa do ribolovnih voda.
Drugi vrh je predviden 22. julija v Bruslju, na njem pa naj bi predstavili dogovore o standardih za varnost hrane in živali, shemi o mobilnosti mladih ter povezavi sistemov trgovanja z emisijami. Aprila sta strani potrdili dogovor, po katerem se bo Združeno kraljestvo v letu 2027 znova pridružilo programu Erasmus+.
Nedavni shod v Londonu, na katerem so udeleženci pozivali k izvedbi novega referenduma o vstopu v EU. Foto: Reuters
“Bregret” – večina Britancev izstop označuje za napako
Deset let po referendumu le 30 odstotkov Britancev meni, da je bila odločitev za izstop iz EU-ja pravilna, medtem ko jih je 57 odstotkov prepričanih, da je bila napačna, kaže javnomnenjska anketa YouGov, objavljena v začetku meseca. Za to Britanci uporabljajo novo skovanko iz besed Britanija in obžalovanje – “bregret”.
Večina, 55 odstotkov vprašanih v anketi, tudi podpira vnovičen vstop Britanije v EU. Skoraj četrtina med njimi, 23 odstotkov, jih je pred desetimi leti glasovala za brexit.
Mislišče More in Common pa je opravilo raziskavo med mladimi, ki jo povzema Guardian. Ugotovili so, da bi 60 odstotkov mladih, starih od 18 do 28 let, na morebitnem referendumu glasovalo za vnovični vstop države v EU. Za obstoječe stanje bi jih glasovalo le 9 odstotkov. Anketa, v kateri so vprašali 440 pripadnikov t. i. generacije Z, je ugotovila še, da 50 odstotkov med njimi brexit vidi kot nekaj spodletelega, le 16 odstotkov kot uspeh, 34 odstotkov pa jih je neodločenih.
“Zmeraj več volivcev nekako vidi, da obljube niso bile izpolnjene in tudi niso mogle biti izpolnjene. Vidijo, da so to bile same laži in tudi, da je bilo njihovo življenje boljše, ko so bili še članica EU-ja,” pravi Verovšek.
Konec tedna je v Londonu potekal tudi shod, na katerem je množica pozivala k okrepitvi povezav med Londonom in Evropo.
Mineva deset let od referenduma o brexitu
Oglas