Do leta 2045 naj bi prebivalci Šiške dobili nov park Remiza. Foto: MOL
Bo Ljubljana do leta 2045 res postala supermesto?
Mestna občina Ljubljana je predstavila vizijo, ki načrtuje prihodnost Ljubljane do leta 2045. Vanjo je vključenih več projektov, ki naj bi prestolnico do takrat spremenilo v “supermesto.” Predstavniki civilne iniciative CILJ so že opozorili na njene pomanjkljivosti.
23. 06. 2026, 16.40
Z iztekom prve urbanistične vizije razvoja Ljubljane iz leta 2007 so na občini predstavili novo vizijo, s katero želijo prestolnico do leta 2045 spremeniti v supermesto. »Ljubljana bo odporna in trajnostna evropska prestolnica, prilagojena podnebnim spremembam in drugim izzivom. Bo zeleno mesto s kakovostnim bivalnim okoljem ter dostopnimi zelenimi in rekreacijskimi površinami za vse generacije,« so med drugim zapisali v predstavitvi vizije. Ta obsega več različnih področij, med njimi naravo, samooskrbo in odpornost infrastrukture, prehranskih sistemov, krajšanje razdalj vsakdanjih poti, četrtna središča in pomen znanja ter kulture.
Med večjimi projekti s področja narave so ureditve vodotokov, železniški koridorji, nove večje zelene ureditve in parki ter protipoplavni ukrepi. V sklopu tega naj bi občina denimo dobila nov park Remiza v Šiški in vzpostavila krožno plovno pot po Ljubljanici. Predvideno je tudi izboljšanje energetske oskrbe, izgradnja centrov ponovne uporabe in energetska izraba Ljubljanice.
Nove soseske in tramvaj
Ljubljančani naj bi v prihodnjih letih dobili tudi nove tržnice, ki naj bi po besedah podžupana Roka Žnidaršiča še skrajšale pot pridelkov od kmetij do kupcev. Predvidena je tudi ureditev vrtičkov na Brdu, v Kosezah in pri Golovcu. Javni potniški promet bo v tem obdobju najbolj zaznamovala izgradnja Potniškega centra Ljubljana in prenova sheme linij LPP, pri čemer se omenja tudi uvedba tramvaja po sistemu BRT.
vizija 2045
Ljubljanski podžupan: Tramvaj v Ljubljani prej, kot bi si mislili!
Nove javne stanovanjske soseske bi do leta 2045 lahko zrasle v Stanežičah, na Rakovi Jelši, v Sibiriji in na Litijski. V sklopu športne infrastrukture bo zaživel nov Atletski center Ljubljana, Športni center Svoboda s plezalnim in teniškim centrom, Kolesarski center Ljubljana in pokrito smučišče v Podutiku.
Vizija le promocija
Na izid revije in odprtje razstave Supermesto so se odzvali tudi pri Civilni iniciativi za Ljubljano (CILJ). Opozorili so, da publikacija razvoj Ljubljane predstavlja skoraj izključno skozi perspektivo aktualnega vodstva mesta, pri čemer ob obsežnih razvojnih načrtih manjkajo soočenja različnih strokovnih pogledov, razvoj alternativnih in odprtih vprašanj, stališča civilnih iniciativ ter opozorila o finančnih tveganjih in okoljskih dilem. »Revija predstavlja zgolj eno zgodbo, in sicer zgodbo uspeha in obljubo še večjega uspeha,« so bili kritični pri iniciativi.
»Takšen pristop ustvarja vtis, da je razvojna pot mesta v veliki meri že določena, prostor za razpravo o alternativah pa bistveno zožen,« je pojasnila Apolonija Simon iz iniciative Križank ne damo in članica CILJ. »Vizija mesta ne sme postati promocijski katalog projektov, temveč prostor za razmislek o tem, kakšno Ljubljano si želimo in kako bomo do nje prišli,« je še dodala. Po njenih besedah zato podrobnejši pregled publikacije odpira resna vprašanja glede razmerja med javnim obveščanjem, predstavitvijo razvojnih usmeritev in politično promocijo aktualnega vodstva mesta.
Bralcu le en pogled
V reviji so sicer sodelovali številni ugledni strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, kulture in trajnostnega razvoja, vendar so pri CILJ pojasnili, da so »bili njihovi prispevki umeščeni v komunikacijski okvir, ki razvoj mesta dosledno povezuje z delovanjem aktualnega vodstva.« Izpostavili so, da bralec zato še vedno ne dobi vpogleda v širši spekter strokovnih pogledov, temveč predvsem potrditev ene razvojne vizije. Ravno odsotnost predstavitve odprtih dilem, razvojnih konfliktov in različnih pogledov na prihodnost mesta, po mnenju iniciative vzbuja dvom, da je primarni namen publikacije celovito informiranje javnosti. »Še posebej, ker gre za publikacijo, ki jo izdaja javna institucija in jo financirajo vsi občani, ne glede na svoje politične preference ali poglede na razvoj mesta,« je bila jasna Apolonija Simon.
Kot eno bolj problematičnih točk revije Supermesto je pobudnik julijskega referenduma Klemen Fajs izpostavil projekt gradnje parkirišča pod centralno tržnico. »Radi bi zaračunavali parkirnine v ljubljanskih soseskah, hkrati pa bi s takim projektom vabili vozila v center,« je pojasnil.
Dotaknil se je tudi javnega prometa in okolju prijaznih avtobusov. »Kupujejo drage avtobuse, ki so dragi tudi za vzdrževanje. Kdo jih bo uporabljal, če sta frekvenca in število odhodov še vedno prenizka,« se je vprašal Fajs. Tiskovno konferenco so zaključili z vprašanjem: »Ali je primerno, da se tik pred lokalnimi volitvami javna sredstva uporabljajo za publikacijo, ki razvoj mesta tako tesno povezuje z aktualnim političnim vodstvom?«