Pet zelenih klinov (na fotografiji segajo proti notranjosti Ljubljane) naj bi prebivalcem glavnega mesta zagotavljalo hiter dostop do narave, boljšo pito vodo in bolj kakovosten zrak. Foto: Iz publikacije Supermesto, vizija mesta Ljubljana 2045
Glavni mestni urbanist in podžupan Rok Žnidaršič je med ključnimi razvojnimi področji navedel samooskrbne prehranske sisteme, živahna četrtna središča, samozadostno in odporno infrastrukturo ter kratke razdalje vsakodnevnih poti. Po njegovih besedah je vizija mesta, da bi bilo to v celoti skladno in dobro povezano po predelih, kot je pravzaprav zgodovinsko nastajalo, in da bi znali prepoznati Ljubljano kot 15-minutno mesto, kar po njegovih besedah v bistvu že je.
Oglas
Vizija Supermesto je v celoti na voljo na povezavi.
“Tisto, kar želimo, je dati težo vsaki četrtni skupnosti, vsakemu predelu mesta in ga enakomerno razvijati naprej, torej območja starega mestnega jedra, območja zgodovinskih vasi, okrog katerih so se posamezni gravitacijski deli v mestu razvijali, območje socialističnih sosesk in pa novih sodobnih sosesk, kot bodo Stanežiče,” je dejal ob predstavitvi vizije in spremljajoči razstavi Supermesto v mestni hiši.
Ozelenjena prestolnica z novim parkom
Revitalizacija petih zelenih klinov bo povezala zelene površine v enoten sistem, ki mesto ohranja prepišno in hladnejše. Zelena infrastruktura bo leta 2045 sestavni del vsakega novozgrajenega javnega objekta, obstoječi javni prostori pa bodo dodatno ozelenjeni.
Drevoredi in zeleni pasovi ob železniških progah bodo predstavljali linijske mestne parke, ki bodo idealni za sprehode in kolesarske povezave med soseskami.
Žnidaršič je med zelenimi površinami med drugim izpostavil park, ki bo stal na mestu današnje remize Ljubljanskega potniškega prometa. Ta bo eden večjih v Ljubljani.
“Zelene površine z vodnimi elementi bodo omogočale številne oblike rekreacije in druge družabne dogodke, kar bo prispevalo k boljšemu zdravju in splošnemu počutju. Vodna površina v parku bo hkrati služila kot zbiralnik meteorne vode,” med drugim izhaja iz vizije mesta.
Kaj še obljubljajo v viziji Supermesto?
– Obstoječa zapornica v Gruberjevem prekopu naj bi bila ukinjena, zgrajena bo nova vodna pregrada, ki naj bi od leta 2031 omogočila krožno plovbo z električnimi in sončnimi ladjicami med Špico, starim mestnim jedrom in Gruberjevim prekopom.
– Podvojili naj bi mestni stanovanjski sklad, tržna najemna stanovanja pa ohranjali dostopna študentom in mladim družinam, tudi z regulacijo kratkoročnega oddajanja.
– Na severozahodnem robu Ljubljane naj bi nastalo novo urbano območje Stanežiče s približno 7.000 stanovanji, šolo, vrtcem, športno in kulturno infrastrukturo ter kakovostnimi zelenimi in javnimi površinami.
– V podhodu Ajdovščina naj bi nastal mestni kino s petimi dvoranami.
– Nova plinsko-parna enota v Mostah in projekt TEO (Toplota in Elektrika iz Odpadkov) naj bi gospodinjstvom zagotavljala zanesljivo in do okolja prijaznejšo toploto ter elektriko, hkrati pa zmanjšala porabo premoga za 80 odstotkov.
– Dodatni rumeni pasovi na vseh mestnih vpadnicah naj bi avtobusom LPP-ja omogočili hitrejšo in zanesljivejšo vožnjo. Prihajajo pa tudi BRT (baterijski tramvaji), pametni semaforji in enotna platforma Urbana.
Več bo tudi stanovanj, župan jih omenja 45.000
Dotika se tudi stanovanjskih razvojnih območij in novih bivalnih modelov, kot so skupnostna in medgeneracijska stanovanja ter gradnja študentskih in dostopnih stanovanj. Ta bodo dopolnjevala ponudbo ob sodelovanju zasebnih investitorjev.
Stanovanjsko politiko je omenil tudi župan Zoran Janković. Poudaril je možnost izgradnje 45.000 stanovanj, od tega 12.000 stanovanj za občinski sklad, preostala pa bi bila tržna. “Že danes sem prepričan, da le večja ponudba stanovanj zasebnih investitorjev omogoča padec cene stanovanj,” je dodal. Veseli ga tudi načrtovano povečanje zelenih površin v mestu.
Gravitacijski centri sosesk so v viziji zasnovani kot povezana središča, v katerih se ključne javne storitve – vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in socialna oskrba – prepletajo z živahnimi četrtnimi stičišči kulturnega in družbenega življenja.
V načrtu je tudi razširjena kolesarska mreža
Tržnice bodo središče lokalne oskrbe, pri čemer na občini izpostavljajo lokalno vrtičkarstvo in razvejano mestno kmetijstvo. Na področju ogrevanja poudarjajo postopno opuščanje fosilnih goriv. Daljinsko ogrevanje se razvija v čist, učinkovit in krožni energetski sistem. Do leta 2045 se bo najmanj 70 odstotkov energije zagotavljalo iz lastnih virov.
Sorodna novica
Ljubljanski mestni svet sprejel spremembe občinskega prostorskega načrta
Mesto bo povezoval sodoben in celovit kanalizacijski sistem, organiziran v treh enakovrednih vejah – kanalih AO, B0 in CO – vezanih na porečja obstoječih vodotokov, še izhaja iz vizije. Odpadne vode se bodo zbirale, odvajale in čistile na sodobnih čistilnih napravah, nato pa se bodo očiščene vrnile v naravni vodni krog.
Vzpostavljena bo neprekinjena, privlačna in varna kolesarska mreža, ki povezuje soseske, lokalna središča in regijo, v viziji še načrtuje občina. Občinske kolesarske poti se bodo povezovale z državnimi, posebne kolesarske ulice v mestu pa bodo dajale prednost kolesarjem pred motoriziranimi vozili.
Prve kritike: vizija krepi trenutno politično opcijo v Ljubljani
Apolonija Simon je dejala, da razvojno vizijo Ljubljana potrebuje, ampak mora ta nastati v sodelovanju s stroko, prebivalci in odločevalci. Foto: BoBo
Po besedah Apolonije Simon iz civilne iniciative Križank ne damo je bila poraba javnih sredstev pri občinski reviji z vizijo sporna. Po njenih besedah je v reviji opisana ena sama razvojna pot Ljubljane, zabrisuje pa se tudi meja med javnim obveščanjem in politično promocijo. Sprašuje se, ali je primerno, da se občinska sredstva, komunikacijski kanali in publikacije, ki jih financirajo vsi davkoplačevalci, uporabljajo na način, ki lahko krepi politično podobo aktualnega vodstva mesta.
“Publikacija razvoj Ljubljane predstavlja skoraj izključno skozi perspektivo aktualnega vodstva mesta: namesto soočenja različnih strokovnih pogledov, razvojnih alternativ in odprtih vprašanj bralec prejme enotno pripoved, v kateri so pretekli dosežki in prihodnji razvoj mesta tesno povezani z eno politično ekipo revije,” je povedala Simon.
Večkrat je ponovila, da pri nastanku revije in vizije ni bilo strokovne presoje, javne razprave in predstavitve različnih razvojnih možnosti, ni bilo odprtega soočenja argumentov, prebivalci niso bili vključeni v proces, ki ni bil transparenten.
“V publikaciji so predstavljeni številni projekti od novih parkov, stanovanjskih sosesk in prometnih ureditev do energetskih, kulturnih in izobraževalnih investicij, katerih izvedba v mnogih primerih še ni dokončno opredeljena, finančno zagotovljena ali prostorsko potrjena. Kljub temu so predstavljeni kot skoraj samoumevna prihodnost Ljubljane. Takšen pristop ustvarja vtis, da je razvojna pot mesta v veliki meri že določena, prostor za razpravo o alternativah pa bistveno zožen,” je zatrdila.
Oglas