Nacistična Nemčija je v skladu s Splošnim načrtom Vzhod (Generalplan Ost), ki ga je začela izvajati v okviru Operacije Barbarossa, hotela načrtno izstradati na milijone prebivalcev ruskih mest – med drugim Leningrada (danes Sankt Peterburg) in Moskve. Leningrad, ki je imel pred vojno okoli 3,5 milijona prebivalcev, so Nemci skupaj s Finci skoraj popolnoma obkolili in blokirali ter z načrtno lakoto skušali pomoriti vse prebivalce mesta. Leningrad je bil blokiran 872 dni.
“Ženja je umrla 28. decembra 1941 ob 00.30.
Babica je umrla 25. januarja 1942 ob 15.00.
Leka je umrl 5. marca 1942 ob 5.00.
Stric Vasja je umrl 13. aprila 1942 ob 2.00.
Stric Leša je umrl 10. maja 1942 ob 16.00.
Mati je umrla 13. maja 1942 ob 7.30.
Savičevi so umrli.
Samo Tanja je ostala.”
Tanja Savičeva je umrla leta 1944.
Tanja Savičeva in njena družina so bili med 700 tisoč Leningrajčani (po drugih podatkih naj bi bilo žrtev milijon ali celo do 1,5 milijona), ki so umrli zaradi lakote ali njenih posledic v času nemško-finskega obleganja Leningrada. Če prištejemo še milijone sovjetskih vojakov, ki so jih Nemci načrtno izstradali v ujetništvu, je zaradi organizirane in načrtne lakote umrlo vsaj štiri milijone Sovjetov.
Hitlerjeva in Stalinova lakota
Ta številka presega število mrtvih Ukrajincev v času Stalinovega gladomora v letih 1932–1933 (gladomor, ukrajinsko holodomor, imajo Ukrajinci za načrtni genocid), ko je umrlo več kot tri milijone ukrajinskih kmetov. Umirali pa so tudi ruski, poljski in nemški kmetje.
Lakota je v Ukrajini v letih 1932–1933 zahtevala vsaj 3,3 milijona mrtvih, od tega tri milijone etničnih Ukrajincev. V Rusiji je umrlo 1,5 milijona ljudi, od tega verjetno vsaj 200 tisoč Ukrajincev. V Kazahstanu je umrlo 1,3 milijona ljudi zaradi lakote, od tega vsaj sto tisoč Ukrajincev.
Vpliv obleganja Leningrada na Putinovo miselnost
Vrnimo se nazaj k Leningradu. Da bi preprečili beg prebivalstva, so Nemci okoli mesta položili mine. Edina vez s preostalim, svobodnim delom Sovjetsko zveze, je bilo poledenelo Ladoško jezero.
Obleganje Leningrada, ki ga je angleška zgodovinarka Anna Reid opisala kot najsmrtonosnejšo blokado mesta v človeški zgodovini, in množično umiranje meščanov zaradi lakote naj bi imela veliko vpliv na Vladimirja Putina. Nekdanji ameriški zunanji minister Antony Blinken je marca 2022 Putinu očital, da zdaj dela podobno kot nacisti, ko skuša izstradati ukrajinska mesta.
Foto: Guliverimage
Leningrad je seveda tudi rojstno mesto zdajšnjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je bil rojen po vojni, leta 1952, med vojno pa je leta 1942 zaradi posledic lakote umrl njegov starejši brat Viktor (rodil se je leta 1940). Putinova mama bi prav tako skoraj umrla zaradi lakote. Putinov oče je bil med vojno vojak Rdeče armade in je bil ranjen v bitki za Leningrad.
Putin trdi, da je njegova osebna in politična identiteta zelo povezana z bitko za Leningrad oziroma z obleganjem Leningrada.
Tudi zgodovinarji in politični analitiki pogosto opozarjajo na Putinovo povezavo z obleganjem, da bi pojasnili njegovo miselnost.
Glavni vir za članek:
Timothy Snyder, Krvava prostranstva: Evropa med Hitlerjem in Stalinom, Ljubljana 2025.
Iz knjige sta povzeta zapis o Tanji Savičev ter število žrtev lakote v Leningradu in med gladomorom.