Prizor iz Teherana. Foto: AP
“Dogovorjeno je bilo, da bodo podpisani dogovori glede sprostitve zamrznjenih sredstev v znesku 12 milijard dolarjev začeli veljati takoj,” je dejal namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi, ki je na pogovorih v Švici vodil iransko tehnično pogajalsko ekipo.
Oglas
Guverner iranske centralne banke Abdolnaser Hemati je za iransko tiskovno agencijo Tasnim povedal, da bodo del prvega, šest milijard dolarjev vrednega obroka sredstev namenili za nakup osnovnih dobrin in zdravil, drugi obrok v enaki višini pa ne bo omejen na nakup osnovnega blaga.
Danska in Italija znova odpirata veleposlaništvo v Teheranu
Danska je ob izboljšanju varnostnih razmer v Iranu naznanila vnovično odprtje svojega veleposlaništva v tej državi. Zaprla ga je ob izbruhu vojne, danski veleposlanik pa delo opravlja že od petka.
Veleposlaništvo v Teheranu je že v petek po sklenitvi dogovora med ZDA in Iranom o končanju vojne odprla tudi Italija. “Naš veleposlanik se bo z vsemi diplomati in uradniki zunanjega ministrstva vrnil v iransko prestolnico,” je napovedal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. “V kompleksni regiji, kot je Bližnji vzhod, je potrebna previdnost, a tokrat se prvič po tednih vojne in negotovih pogajanj kaže luč miru.”
Delovanje svojega veleposlaništva je že konec aprila začela postopno obnavljati Švica, še malo pred tem je po dogovoru o prekinitvi ognja predstavništvo v Iranu znova odprla Španija.
Z veleposlaništva je osebje – veleposlanika Igorja Jukiča in diplomatko – 8. marca umaknila tudi Slovenija. Oba sta se v Teheran vrnila 30. maja.
Iran po njegovih besedah pri tem ni obvezan kupovati ameriških kmetijskih izdelkov, čeprav nima zadržkov do tega, če bosta cena in kakovost teh izdelkov primernejša od tistih iz drugih držav.
Ameriški predsednik Donald Trump je glede sprostitve sredstev na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo šel denar na “rezervni račun, ki ga bodo nadzorovale ZDA, porabljen pa bo za nakup hrane in zdravstvene opreme iz ZDA, vključno s koruzo, pšenico in sojo”.
Garibabadi je po poročanju agencije Irna potrdil dogovor z ZDA o ustanovitvi štirih delovnih skupin – za odpravo sankcij, jedrske zadeve, obnovo in gospodarski razvoj ter spremljanje in izvajanje dogovorjenega. S tem naj bi se prvi krog tehničnih pogovorov med stranema končal. V naslednji fazi, za katero ni znano, kdaj naj bi se začela, bo po besedah Garibabadija sodeloval odbor na visoki ravni.
Poročanje iranskih medijev je sicer v nasprotju s ponedeljkovimi izjavami podpredsednika ZDA J. D. Vancea, ki je dejal, da je sprostitev iranskih sredstev pogojena z nadaljnjim napredkom v pogajanjih. Vance je poudaril, da bi ZDA lahko zagotovile, da bodo sproščena sredstva namenjena pomoči Irancem in ne financiranju terorizma.
Teheran: Brez dogovora o inšpektorjih IAEA-ja. Trump govori nasprotno.
Nejasnosti so tudi glede dogovorjenega glede obiskov inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v Iranu.
Vance je v ponedeljek zatrdil, da so se Iranci strinjali, da bodo znova povabili inšpektorje IAEA-ja v svojo državo.
Kmalu se je oglasil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei, ki je zanikal izjave podpredsednika ZDA in povedal, da se Teheran ni “pogajal o svojem jedrskem programu” in “ni sprejel nobenih novih obveznosti”.
Analitiki menijo, da so v vojni proti Iranu ZDA potegnile krajši konec. Foto: EPA
“Iran se v Švici ni srečal s predsednikom IAEA-ja Rafaelom Grossijem niti ne načrtuje pregledov inšpektorjev iranskih jedrskih obratov, ki so bili poškodovani med vojaško agresijo ZDA in sionistov,” je Bagei še izjavil.
Tudi iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bareini je zatrdil, da na pogovorih v Švici, ki so potekali konec tedna, ni bilo govora o tem, da bi inšpektorji IAEA-ja prišli v Iran.
Nato pa se je oglasil še Trump, ki je v objavi zapisal, da je Iran privolil v prihod inšpektorjev zdaj in za nedoločen čas v prihodnosti.
“Kljub njihovim ugovorom in lažnim izjavam, ki trdijo nasprotno, ter neprestanemu širjenju “lažnih novic”, ki si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi zmago ZDA prikazali kot čim manjšo in nepomembno, se je Iran v celoti in popolnoma strinjal z jedrskimi inšpekcijami na najvišji ravni še dolgo v prihodnost (v neskončnost!!!),” je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. “Če se s tem ne bi strinjali, nadaljnjih pogajanj ne bi bilo.”
Pogled na Hormuško ožino iz iranskega mesta Bandar Abas. Foto: Reuters
Skozi Hormuško ožino vse več ladij
Bareini je še dejal, da bodo pogovori o Hormuški ožini večinoma potekali med Iranom in Omanom, z drugimi vpletenimi pa se bodo odvijali vzporedni pogovori. Dodal je, da je Hormuška ožina trenutno odprta za vse ladje brez plačila pristojbine, kakšna bo ureditev po 60 dneh, ko naj bi ZDA in Iran ob pomoči posrednikov dosegli končni dogovor, pa bo odvisno od razpleta pogajanj.
Hormuško ožino bo upravljal Iran, pa je po vrnitvi s pogajanj v Švici zatrdil glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf. “Hormuška ožina se nikoli ne bo vrnila v stanje, kakršno je bilo pred vojno, v skladu z mednarodnim pravom jo bo upravljala Islamska republika Iran,” je dejal Galibaf in komentiral pogovore v Švici: “Po moji oceni so bili uspešni, zlasti kar zadeva razprave o ožini, pogovore o Libanonu, vprašanje umika sankcij v zvezi z nafto in sprostitve zamrznjenih sredstev,” je dejal in dodal, da so pogovori prinesli “dobre dosežke” za Iran.
Trump pa je dejal, da se strinja, da Hormuška ožina ostane odprta in da je ameriška pomorska zapora odstranjena, a da bodo ladje ostale v bližini, če bo treba zaporo znova uveljaviti.
Katarski in pakistanski posredniki so v ponedeljek po pogovorih v Švici sporočili, da je bila vzpostavljena “komunikacijska linija”, da bi se izognili incidentom in nesporazumom ter zagotovili varen prehod trgovskih plovil skozi Hormuško ožino.
Pomorski promet čez ožino je prejšnji teden znova stekel, pri čemer ladjarji zaradi nestabilnih in nepredvidljivih razmer ostajajo previdni. Število ladij, ki dnevno prečkajo ožino, se je povečalo, vendar je še daleč od 120 do 130 ladij, ki so Hormuško ožino vsakodnevno prečkale pred vojno.
V libanonski prestolnici Bejrut je plakat s podobama iranskega vrhovnega verskega voditelja Modžtabe Hameneja in njegovega ubitega očeta Alija Hameneja, pod njima pa napis ‘Hvala zvestemu Iranu’. Foto: Reuters
Danes je ožino po navedbah podjetja za sledenje pomorskemu prometu Kpler preplulo najmanj 35 trgovskih ladij, kar je največ od začetka izraelsko-ameriške agresije na Iran 28. februarja.
Oman in Iran sta danes napovedala ustanovitev skupne delovne skupine za razpravo o “prihodnjem upravljanju plovbe” v Hormuški ožini, vključno s pomorskimi storitvami in s tem povezanimi stroški, v skladu z mednarodnimi predpisi.
V skupni izjavi sta državi dejali, da bosta nadaljevali pogovore prek svojih zunanjih ministrstev, da bi razvili okvir za upravljanje ladijskega prometa na tej strateški pomorski poti. Poudarili sta tudi, da mora vsak dogovor spoštovati suverene pravice nad teritorialnimi vodami obeh držav.
Rubio za plovbo skozi Hormuz brez pristojbin
Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je danes dejal, da nobena država ne sme uvesti pristojbin v Hormuški ožini. Prizadevanja za zagotovitev prostega prehoda skozi to pomembno ožino bodo v ospredju njegovih pogovorov z zavezniki v Zalivu.
“To je mednarodna plovna pot. Nobena država ne sme zaračunavati carin ali pristojbin na mednarodni plovni poti. To je veljavno mednarodno pravo,” je dejal Rubio ob prihodu v Abu Dabi, prvo postajo njegove turneje po državah Perzijskega zaliva, katere cilj je izkazati solidarnost s ključnimi zavezniki, ki jih je vojna na Bližnjem vzhodu močno prizadela. Kot je še dejal Rubio, verjame, da se bodo pri tem vprašanju “vse države v regiji strinjale z nami”.
Rubio, ki bo v okviru turneje v sredo obiskal še Kuvajt, v četrtek pa Bahrajn, bo skušal pomiriti zaveznike v Perzijskem zalivu, ki so bili tarča iranskih povračilnih ukrepov po ameriško-izraelskih napadih na islamsko republiko.
To je prvi obisk visokega ameriškega uradnika v regiji od podpisa okvirnega sporazuma med Washingtonom in Teheranom prejšnji teden, katerega cilj je končanje vojne v regiji.
Izrael nadaljuje napade na Libanon
Bareini je tudi dejal, da je določilo o končanju spopadov v Libanonu “sestavni del memoranduma o soglasju”. “Če Izrael tega ne bo upošteval, se bo Iran odzval,” je dejal.
Izraelski napadi na jug Libanona se kljub temu nadaljujejo. Po poročanju libanonskih varnostnih sil sta bila v izraelskem obstreljevanju ubita dva človeka. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je obsodilo izraelski napad kot “očitno kršitev” dogovora o prekinitvi ognja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem znova zatrdil, da se izraelske sile ne bodo umaknile iz t. i. varnostnega območja na jugu sosednje države. To območje se od meje z
Izraelom razteza približno deset kilometrov v notranjost libanonskega ozemlja.
“Izraelske sile bodo še naprej odločno delovale, da bi nevtralizirale grožnje za naše vojake in državljane, uničile teroristično infrastrukturo in ohranile varnostno območje v južnem Libanonu,” je dejal v skupni izjavi z obrambnim ministrom Izraelom Kacem in načelnikom generalštaba vojske Ejalom Zamirjem.
ZDA naj bi privolile v sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev
Oglas