Thalia Stone s predstavo Stojim zate. Foto: Gergely Ofner
Skozi ples, performans in pogovore se bodo v 15. izvedbi festivala spraševali o tem, kako v času algoritmov, umetne inteligence in nenehne produkcije informacij misliti telo, gibanje in skupnost.
Oglas
Na festivalu bodo med drugim nastopili Lara Barsacq, Billy Morgan, Arno Ferrera in Gilles Polet, Khadija El Kharraz Alami in Cheb Runner, Trevoga, Gregor Luštek, Anamaria Klajnšček in Lucas Lagomarsino.
Po besedah umetniškega vodje festivala Mateja Kejžarja letošnja izdaja ne bo bistveno drugačna od prejšnjih. Z novimi produkcijami se predstavljajo Trevoga, Arno Ferrera in Gilles Polet, tako da bo mogoče spremljati pot, ki so jo prehodili kot umetniki. Videti bo mogoče tudi predstave, ki se ukvarjajo s temami, kot sta nasilje ali oblika moči.
Naslov Ne vemo, česa ne vemo so si izbrali zaradi internetne mreže. To je neke vrste koreografsko orodje, zaradi svoje koreografske moči pa ima določen vpliv na vse, ki jo uporabljamo, pravi Kejžar.
Baby Spider v izvedbi Ane Romih in Saše Lončar. Foto: Matija Lukić
Kot ocenjuje Kejžar, je festival Spider zanimiv za vse umetnike, vzrok pripisuje njegovim nekonvencionalnim programom, saj se v istem dnevu lahko zvrsti predstava zelo priznanega koreografa oziroma koreografinje, temu pa sledijo eksperimenti umetnikov, ki so pravkar končali šolanje. “To je zanimiv programski nastavek, po drugi strani pa je festival zanimiv, ker traja tri dni v zunanjem gledališču pod nebom,” je poudaril Kejžar. Dogajanje bo pospremil tudi DJ-program, med katerim se nastopajoči družijo z obiskovalci.
Radikalni pogovori o povezovanju ljudi
Del festivala so tudi radikalni pogovori, ki jih kurira filozofinja in umetnica Bara Kolenc. Kot je povedala na predstavitvi programa, so letošnji program zastavili na način dnevnega dela festivala. Pogovori bodo namenjeni premisleku o tem, na kakšen način se danes lahko ljudje povezujejo in na kakšen način se vzpostavlja družbenost v razmerju do današnje realnosti, v kateri po njenih besedah prevladujeta individualizem in odtujenost med posamezniki. Med vprašanji bo tudi, ali so mogoče drugačne oblike družbenosti in nove, alternativne oblike povezovanja, tudi v povezavi s kreativnostjo.
Gregor Luštek: Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta. Foto: Barbara Čeferin
Prvič tudi branje avtorske poezije
Poleg dveh pogovorov bodo tokrat prvič ponudili še branje avtorske poezije in predvajanje avtorske glasbe na pretočni način, saj bosta sodelovala glasbenika, ki bosta ustvarjala v živo iz Bejruta v Libanonu in Tbilisija v Gruziji.
Oglas