Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. “Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi,” je vzdušje v državi opisala Pirc Musar.
Svarilo predsednice
Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. “Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost,” je ponazorila.
V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva.
Foto: Ana Kovač
A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se “v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti”.
To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Kot najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezanje skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar.
Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna.
“To je nevarno. Zelo nevarno.”
Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je “temelj in bistvo slovenske ustave” in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. “Podrejanje kateregakoli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno,” je poudarila.
Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala.
Proslave ob dnevu državnosti se je udeležil tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović z ženo.
Foto: Ana Kovač
Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. “Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista ‘ideologija’, ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika,” je poudarila.
Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje.
Žvižgi iz občinstva
V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva.
“Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne,” je dodala predsednica.
Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je “najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje”.
Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. “Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komerkoli,” je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. “Ne bomo tiho,” je zagotovila.
Foto: Ana Kovač
Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da “dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej”. “Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti,” je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine.
Janša: To je najpomembnejši stavek v zgodovini Slovenije
Predsednik vlade Janez Janša je svoj govor na proslavi ob dnevu državnosti začel z osebnim spominom iz vojne za Slovenijo leta 1991, ki je simboliziral močno voljo Slovencev za obrambo lastne države.
“Minister, kje se lahko vpišem v Teritorialno obrambo«, je zaklical za mano mlad fant, pravzaprav še otrok pri kakih 12 letih. Bilo je konec junija pred 35 leti, sredi vojne za Slovenijo. Ravno smo hiteli z novinarske konference v Cankarjevem domu nazaj v štab obrambe, ko je do nas pristopila mlada mamica s sinom. Mož in oče je bil vpoklican v TO in ženo je zanimalo, kdaj ga lahko pričakuje nazaj, sina pa, kdaj se mu lahko pridruži. Sinko je bil seveda premlad za uniformo in je moj odgovor težko sprejel. Imeli smo na tisoče prostovoljcev, ki so želeli braniti Slovenijo, pa zanje na začetku agresije nismo imeli dovolj orožja. Celo najmlajši so se hoteli boriti za domovino. Zato smo vedeli, da bomo na koncu ne glede na vse zmagali.”
Janša je ob tem poudaril, da je bila zmaga mogoča zaradi enotnosti, poguma in pripravljenosti ljudi vseh generacij, da branijo demokratično odločitev naroda. Izrazil je tudi hvaležnost vsem, ki so prispevali k nastanku samostojne Slovenije, posebej pa padlim in njihovim družinam.
Janez Janša je na proslavo ob dnevu državnosti prišel v družbi soproge Urške Bačovnik Janša.
Foto: Ana Kovač
Predsednik vlade je posebej poudaril, da je stavek “Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država” najpomembnejši v slovenski zgodovini.
Opozoril je, da osamosvojitev in njen pomen nista vedno dovolj cenjena, kar je ponazoril z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve.
“Smo edina država na svetu, v kateri je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države”
“Žal smo država, v kateri smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve. Smo edinstveni na celem svetu v tem, da je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države,” je izpostavil Janša.
Premier kljub temu vidi razlog za optimizem v mladi generaciji, ki po njegovem kaže vse več zanimanja za slovensko identiteto, zgodovino in prihodnost države.
Po 35 letih samostojnosti Slovenija po besedah Janše lahko pokaže številne uspehe, med drugim velik gospodarski napredek in višji življenjski standard. Izpostavil je pomen gospodarstva, lokalne samouprave in družin, hkrati pa opozoril, da država ni izkoristila vseh svojih možnosti ter da jo še vedno bremenijo centralizacija, birokracija in številni strukturni problemi, povezani z javnimi financami, energetiko in prehransko varnostjo.
Zaključni del govora Janeza Janše je vseboval poziv k spravi, spoštovanju zgodovinskega spomina in gradnji države, ki bo pripadala vsem državljanom. Osamosvojitev je Janša predstavil kot skupno dediščino vseh Slovencev, ne glede na politična prepričanja.
Foto: Ana Kovač
Eden od ključnih poudarkov govora Janeza Janše je bila trditev, da je Slovenija po letu 2008 zastala predvsem zaradi političnega izključevanja. Premier je primerjal obdobje hitrega napredka, ko so različne politične sile sodelovale pri reformah, z obdobjem kasnejših političnih delitev.
Janša: “Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji.
Politični pol, ki izključuje, je bil od leta 2008 naprej od 18 let na oblasti kar 15 let in ves čas je bila v ospredju politika izključevanja, pogosto prežeta celo z javnimi pozivi po čiščenju in zlorabami pravne države za obračune z drugače mislečimi.”
Ob tem je pozval, da Slovenija potrebuje več sodelovanja, ustavne in volilne reforme, decentralizacijo ter politično stabilnost, saj lahko le povezovanje prinese nov razvojni preboj.
Janša se je dotaknil tudi mednarodnega dogajanja. Evropa se po njegovem mnenju sooča s posledicami nizke rodnosti, migracij, energetske odvisnosti, gospodarske konkurence Kitajske in vojne v Ukrajini. Poudaril je pomen varnosti, odgovornosti znotraj Evropske unije in zveze NATO ter obrambe evropskih in slovenskih vrednot. Slovenija mora po njegovem ostati samozavestna država, ki zna zaščititi svoj način življenja in svoje interese.
Janša: Osamosvojitev ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina. Slovenska zastava ni enobarvna. Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe.
Foto: Ana Kovač
Zaključni del govora Janeza Janše je vseboval poziv k spravi, spoštovanju zgodovinskega spomina in gradnji države, ki bo pripadala vsem državljanom. Osamosvojitev je Janša predstavil kot skupno dediščino vseh Slovencev, ne glede na politična prepričanja. Slovenijo predsednik vlade vidi kot skupnost, ki temelji na delu, odgovornosti, dostojanstvu in enakosti pred zakonom.
Janša: “Osamosvojitvena Slovenija nikoli ni bila poražena, nikoli ni bila premagana, čakala je na trenutek, da se ponovno vrne, in ta trenutek je prišel. Korak za korakom prihaja čas, v katerem ponovno verjamemo vase, verjamemo v moč povezovalnega učinka slovenske osamosvojitve.”
Poudaril je še, da lahko Slovenija uspe le, če ponovno oživi povezovalni duh osamosvojitve ter prihodnost gradi na sodelovanju namesto na delitvah. Napovedal je tudi, da imamo Slovenci dolg do svojih prednikov, poplačali pa ga bomo med drugim tako, da bomo končno pokopali vse svoje mrtve, s čimer je najverjetneje namignil na slovenske žrtve izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni.