Ko večina pomisli na dirigenta simfoničnega orkestra, si predstavlja strogo črno obleko, partiture velikih skladateljev in koncertne dvorane, kjer vladata tišina in zbranost. Marjan Grdadolnik temu stereotipu že leta uspešno kljubuje in dokazuje, da glasba ne pozna predalčkov. En večer lahko stoji pred orkestrom in dirigira Mozarta, naslednji pa nastopa na odru z DJ Umekom pred tisoči ljubiteljev elektronske glasbe. “Vsem je skupna predanost glasbi, z vsemi se odlično ujamemo,” pravi logaški dirigent.
Foto: Ana Kovač
Marjan Grdadolnik je dirigent Simfoničnega orkestra Cantabile, vodja sestava Psalmisti, zbora Sončna pesem, organist, profesor klarineta na Glasbeni šoli Logatec ter vsestranski glasbeni ustvarjalec. Diplomiral je iz klarineta in dirigiranja. Več desetletij je vodil Mešani pevski zbor Adoramus. Kot skladatelj ustvarja lastna dela, že trinajst let pa vodi Poletni glasbeni festival Cantabile. Z orkestrom pogosto presega okvire klasične glasbe in sodeluje z različnimi izvajalci, od simfoničnih projektov do popularne glasbe.
Čeprav bi marsikdo pričakoval, da zgodba vsestranskega 60-članskega orkestra pod taktirko Grdadolnika nastaja v Ljubljani, se je začela v Logatcu. “Prav to, da prihajamo iz manjšega kraja, je naša prednost,” pravi dirigent. “Imamo zvesto domače občinstvo, veliko podporo lokalnega okolja in občine. Iz manjšega mesta nam je uspelo ustvariti zgodbo, ki je prepoznana po vsej Sloveniji in tudi v tujini.”
Danes orkester pod vodstvom Grdadolnika redno nastopa v Gallusovi dvorani, gostuje v Franciji in Švici ter sodeluje z nekaterimi največjimi imeni slovenske glasbe.
Foto: Ana Kovač
Mozart ali DJ Umek? Oboje.
Medtem ko številni simfonični orkestri ostajajo zvesti predvsem klasičnemu repertoarju, je Cantabile že od začetka iskal poti tudi do širšega občinstva. Na poti raziskovanja različnih glasbenih zvrsti vztraja že vrsto let. V tem času so izvedli več kot 150 koncertov in sodelovali z vrhunskimi domačimi ter tujimi glasbeniki. Med njimi so bili tudi svetovno priznana operna pevka Bernarda Fink, tenorist Janez Lotrič, pianist Ivan Skrt ter mlada violinistka Patricija Avšič, pa tudi številni priljubljeni slovenski glasbeniki, denimo Gal Gjurin, Masayah, DJ Umek, skupina Siddharta, Ansambel Saša Avsenika in Pop Design.
Pop Design in Simfonični orkester Cantabile
Foto: Valter Leban
Na koncertu She Rocks je orkester lani spremljal največje slovenske pevke. Kmalu jih čaka tudi sodelovanje z Modrijani. Grdadolnika je pri pripravah navdušila njihova profesionalnost: “Za vse bo vrhunsko poskrbljeno – ne le za obiskovalce, temveč tudi za glasbenike. Vsak član orkestra bo imel svojega asistenta.”
Toda čeprav se zdi preskok med Mozartom in elektronsko glasbo velik, ga Grdadolnik ne vidi tako. “Preklapljanje med različnimi glasbenimi zvrstmi me bogati. Na ta način tudi sam nenehno napredujem,” pravi. Podobno razmišljajo tudi glasbeniki v orkestru. Večino sestavljajo mladi glasbeniki, dijaki, študenti glasbenih akademij in profesorji, ki v takšnih projektih vidijo priložnost za širjenje glasbenih obzorij in umetniško rast. V orkestru se je kalil tudi Jure Maček, bobnar skupine Joker Out.
Eden največjih izzivov je bilo lansko sodelovanje z DJ Umekom. Če ima dirigent pri operi velik vpliv na izvedbo in mora usklajevati pevce, orkester ter odrsko dogajanje, je pri elektronski glasbi zgodba drugačna. “Pomembna je predvsem natančna usklajenost z vnaprej pripravljenimi ritmi in tehničnimi elementi. Oboje je zahtevno, vendar na drugačen način.”
Na razprodanem tehno žuru v Križankah z DJ Umekom ga je presenetila izjemna energija občinstva: “Pulz je bil visok, občutki so bili fantastični, vsi v orkestru smo zelo uživali.” Sodelovanje z DJ Umekom je po njegovih besedah pokazalo, da dobra glasba ne pozna žanrskih meja. Simfonični orkester Cantabile se je z njim odlično ujel, tudi po zaslugi aranžerja Abela Modica, člana orkestra in študenta jazz violine, ki je napisal vse aranžmaje. Glasbeniki so ob energičnih ritmih na odru celo zaplesali.
Foto: arhiv orkestra Cantabile
O sodelovanju z različnimi slovenskimi glasbeniki pravi, da najbolj ceni tiste, ki ostanejo preprosti, dostopni in se hitro vključijo v delo z orkestrom. Med tistimi, ki so ga navdušili na začetku orkestrske poti, izpostavi tudi glasbenika in avtorja Gala Gjurina.
“Za nas je napisal več kot 30 aranžmajev in več kot tisoč strani partitur, pa praktično nikoli nismo popravljali niti ene note. Res genialen glasbenik,” pove.
Foto: arhiv orkestra Cantabile
Podobno ga je navdušila tudi sopranistka Mojca Bitenc Križaj. “Kljub vrhunski mednarodni pevski karieri ostajata z možem Domnom Križajem, ki je prav tako mednarodno priznani pevec, izjemno preprosta in srčna človeka,” pravi dirigent. Pozitivno izkušnjo je imel tudi z Raiven. “Na odru deluje skrivnostno in nekoliko nedostopno, v sodelovanju z orkestrom pa se je izkazala kot zelo preprosta, prijazna in srčna oseba,” pove.
Po koncertu na Azurni obali so ljudje stali v vrsti za čestitke
Eden najbolj nepozabnih trenutkov za Grdadolnika ostaja nastop na festivalu na Azurni obali v Franciji, ko so igrali pred 1.500 poslušalci. “Po koncertu so ljudje stali v vrsti, da bi nam čestitali in se zahvalili za glasbeno doživetje.” Zdaj redno koncertirajo na festivalu Des Anches d’Azur v Franciji, tudi z univerzitetnim zborom Der Chor iz Švice so razvili dolgoročno sodelovanje.
Orkester na večernem koncertu na festivalu v Franciji
Foto: arhiv orkestra Cantabile
Iz Logatca do razprodane Gallusove dvorane
Čeprav gostujejo v tujini, ena največjih potrditev njihovega dela ostaja domače občinstvo. Napolniti Gallusovo dvorano ni samoumevno niti za največje slovenske glasbene ustanove, kaj šele za orkester iz manjšega kraja. “Čutim veliko odgovornost do Gallusove dvorane in občinstva, ki jo napolni. Veseli me, da nam jo je uspelo vedno napolniti in navdušiti obiskovalce.” V največji dvorani Cankarjevega doma sicer vedno nastopajo z vokalno-instrumentalnim programom. Ker jim tam v božičnem času trenutno ne uspe več pridobiti ustreznih terminov, zgodbo koncertov Božič v Ljubljani nadaljujejo v Unionski dvorani.
A za uspehom se skriva precej več kot le koncertni večeri. “Občinstvo vidi predvsem koncert. Ne vidi pa vseh priprav, ki so potrebne za njegov nastanek.” Najprej nastane ideja, sledijo priprava programa, pridobivanje notnega materiala, organizacija vaj in izvedba projekta.
“Dirigent mora biti hkrati glasbenik, organizator, mentor, motivator in vodja,” pravi Grdadolnik. Morda prav zato največje zadovoljstvo najde v ljudeh. Pri glasbenikih skuša vedno iskati najboljše lastnosti in jih spodbujati. “Ponosno lahko rečem, da smo odlična ekipa. Nikoli si nisem predstavljal, da bomo s Cantabile nastopali na največjih odrih doma in v tujini. A nam je uspelo. Povabila, ki jih prejemamo, nam dajejo potrditev, da delamo dobro in kakovostno.”
Foto: Ana Kovač
Orkester kot odskočna deska za mlade talente
V orkestru se je čez leta kalila cela generacija mladih glasbenikov. Mnogi od njih so danes člani profesionalnih orkestrov po Evropi. Oboistka Eva Vrtačnik nastopa v evropskih orkestrih, violinistka Manca Rupnik je članica orkestra Mozarteum v Salzburgu, Miha Mitev je solo fagotist Simfoničnega orkestra SNG Mariboru, Luka Mitev pa solo fagotist v Konzerthausorchester v Berlinu. Vivijana Regina je koncertna mojstrica Opere na Reki, Domen Gantar pozavnist v Jazz orkestru Hrvaške radiotelevizije v Zagrebu, Luka Vovk pa študira na Danskem in nastopa kot substitut s profesionalnimi orkestri. “Vedno poudarjam, da je naš orkester odlična priprava na prihodnjo pot v profesionalnem orkestru.”
Kultura kot motor razvoja kraja
Poleg dirigiranja vodi Poletni glasbeni festival Cantabile, ki v Logatec že trinajst let privablja vrhunske domače in tuje glasbenike. “Kultura je eno ključnih gonil razvoja kraja. Ne razvija le kulturnega življenja, ampak povezuje ljudi, krepi pripadnost skupnosti in daje mestu prepoznavno identiteto.” Za uvod pripravljajo večer slovenskih popevk, za zaključek pa bo v Logatcu gostoval Mladinski simfonični orkester dežele Hamburg.
In čeprav je v njegovi karieri veliko različnih glasbenih svetov, od opernih pevcev do elektronske glasbe, Grdadolnik za vse najde skupni imenovalec: “Vsem je skupna predanost glasbi. Vsak ustvarja glasbo, ki jo ima rad, ter jo občinstvu podaja iskreno, s srcem in veliko mero profesionalnosti.”
Foto: Valter Leban
Čeprav prejemajo veliko povabil za nastope z glasbenimi skupinami in pop solisti, ostajajo zvesti tudi svoji klasični usmeritvi. “Izvajanje klasične glasbe je pomembno za umetniško rast orkestra, zato ji namenjamo veliko pozornost. Tudi moji glasbeniki želijo, da klasična glasba ostane osrednji del našega ustvarjanja,” še zaključi Grdadolnik.
Foto: Ana Kovač
Foto: Ana Kovač