Ko nekdo dopolni sto let, ob tem pa še vedno predava, piše knjige in si sam pripravlja večerjo, so njegovi življenjski nasveti vsekakor vredni pozornosti. Romunski zdravnik dr. Mihail Pautov je na enem od predavanj delil svoje izkušnje o dolgoživosti in zdravju. Poudaril je, da moramo po 40. letu posebno pozornost nameniti srcu in ožilju, saj ta prva trpita zaradi stresa in staranja. Sam je takrat začel jemati koencim Q10, ki podpira upočasnjen celični metabolizem, ob tem pa opozoril, naj se ljudje pred jemanjem kakršnih koli prehranskih dopolnil vedno posvetujejo z osebnim zdravnikom.
Zdravnik je izpostavil dve skupini živil, ki se jim je po štiridesetem letu popolnoma odpovedal:
Predelane mesnine
Klobase, hrenovke, salame in industrijsko pripravljeno slanino je treba črtati z jedilnika. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je predelano meso že leta 2015 uvrstila med kancerogene snovi prve skupine, torej v isto kategorijo kot tobak. Težava je v načinu predelave, saj dimljenje, konzervansi in nitriti v telesu poškodujejo celice. Raziskava univerze Harvard iz leta 2023 je potrdila, da že 30 gramov predelanega mesa dnevno (približno ena rezina slanine) poveča tveganje za raka debelega črevesa za 15 odstotkov. Podobno so oxfordski znanstveniki odkrili povezavo med suhomesnatimi izdelki ter rakom na želodcu in trebušni slinavki. Dr. Pautov dodaja, da nima nič proti mesu na splošno, a da izdelki, ki se ne pokvarijo več mesecev in imajo teksturo plastike, niso hrana, ampak kemijski poskus.
Že 30 gramov predelanega mesa dnevno (približno ena rezina slanine) poveča tveganje za raka debelega črevesa za 15 odstotkov.
Sladkor slabi imunski sistem, saj bele krvne celice namesto obrambe telesa porabljajo energijo za nevtralizacijo odvečne glukoze. Simbolična fotografija. FOTO: Antonio Hugo Photo Getty Images
Rafinirani beli sladkor
Sladkor v zmernih količinah in v nerafinirani obliki ni sovražnik. Težava nastane pri pretiravanju z belim sladkorjem in sladicami, saj takrat postane gorivo za kronične vnetne procese, ki povečujejo tveganje za nastanek raka. Nihanje glukoze obremenjuje trebušno slinavko, ki začne izločati preveč inzulina, to pa spodbuja rast neobičajnih celic. Študija iz revije Nature (2022) je pokazala, da visoka raven sladkorja v krvi pri ženskah v obdobju po menopavzi poveča tveganje za raka dojke za 22 odstotkov. Sladkor poleg tega slabi imunski sistem, saj bele krvne celice namesto obrambe telesa porabljajo energijo za nevtralizacijo odvečne glukoze.
»Zdravje ni genska loterija, temveč seštevek majhnih odločitev.«
Kaj stoletni zdravnik sploh uživa?
Njegov jedilnik sestavljajo ribe, jajca, leča, fižol in na pari kuhana zelenjava, namesto pečenja na žaru pa ima rajši pečeno piščančje meso z zelišči. Za sladkanje uporablja sadje, manjše količine medu ali datljevo pasto. V njegovo vsakodnevno rutino sodijo še juhe, zeleni čaj ter prehranska dopolnila z vitaminoma C in D ter cinkom, ki so po 50. letu ključni za podporo imunskemu sistemu. »Dočakal sem sto let, ker sem vsak dan premišljeval o tem, s čim bom nahranil svoje telo. Zdravje ni genska loterija, temveč seštevek majhnih odločitev. V svojem življenju sem videl preveč primerov raka,« je sklenil dr. Pautov.