Iran je skrivaj navezal stik s Cio, Trump pred velikim izzivom

Ameriški uradniki močno dvomijo, da sta Trumpova administracija in Iran dejansko pripravljena na izhod iz krize, vsaj kratkoročno gledano. Foto: AP

Iran je skrivaj navezal stik s Cio, Trump pred velikim izzivom

Kljub javnemu in kljubovalnemu zavračanju kakršnih koli pogajanj s predsednikom Donaldom Trumpom o končanju ameriško-izraelskih napadov na njihovo državo je iransko ministrstvo za obveščevalne službe skrivaj navezalo stik s Cio, navaja New York Times.

Le dan po začetku napadov so prek obveščevalne agencije tretje države ponudili pogovore o pogojih za prekinitev spopadov, trdijo viri, seznanjeni s temi stiki. Vendar pa ameriški uradniki močno dvomijo, da sta Trumpova administracija in Iran dejansko pripravljena na izhod iz krize, vsaj kratkoročno gledano. Ponudba odpira ključna vprašanja o tem, ali se lahko iranski predstavniki sploh dogovorijo o  morebitni  prekinitvi ognja, medtem ko je vlada v Teheranu v razsulu, izraelski udari pa metodično eliminirajo njeno vodstvo. 

Izraelski uradniki, ki se zavzemajo za večdnevno kampanjo z namenom zadati čim večjo škodo iranskim vojaškim zmogljivostim in potencialno zrušiti vlado, so ZDA pozvali, naj te poskuse ignorirajo. Za zdaj  se ponudba v Washingtonu ne obravnava kot resna. Tudi sam Trump je po dnevih retorike o odprtosti za dogovor v torek zjutraj na družbenih omrežjih sporočil, da je za pogovore  prepozno. Kasneje istega dne je v pogovoru z novinarji izrazil obžalovanje, da so iranski uradniki, ki so jih v ZDA poznali in obravnavali kot potencialne voditelje, že mrtvi. Poudaril je, da so ljudje, na katere so računali, večinoma umrli in da kmalu ne bodo poznali nikogar več.

Trumpovo iskanje nove iranske vlade

Iranski poskus stika in kaos v vodstvu odpirata  ključno vprašanje, s katerim se sooča Trump pri oblikovanju prihodnosti iranske vlade. Zdi se, da je opustil prvotno idejo o ljudski vstaji, ki bi ustoličila nove voditelje, in zdaj kot najboljši izhod vidi prihod pragmatičnih oseb na čelo obstoječe politične strukture. Trumpovi uradniki pričakujejo, da bi vsak sporazum o prekinitvi bombardiranja vključeval obljubo Teherana, da bo opustil ali drastično omejil svoje programe balističnih projektilov in jedrskega orožja ter podporo tujim zaveznikom. V zameno je Trump namignil, da bi iranskim voditeljem dovolil ohraniti njihovo gospodarsko in politično moč. Kot model je znova navedel Venezuelo po ameriškem zajetju Nicolása Madura, kjer je pod grožnjo sile prisilil naslednika, da ZDA prepusti nadzor nad izvozom nafte z zelo malo zahtevami po političnih reformah.

Vendar pa bi se ta vizija lahko izkazala za utopično. Prvič, ni jasno, ali je Iran sploh pripravljen na dogovor, saj nekateri iranski voditelji morda verjamejo, da lahko ZDA in Izraelu zadajo dovolj škode, da ju prisilijo k prekinitvi napadov. Trump se sooča tudi z naraščajočim političnim pritiskom republikanskih zaveznikov, ki so nezadovoljni z operacijo. Njegove spreminjajoče se izjave bi lahko odražale napetosti z Izraelom glede vojnih ciljev. Izrael namreč ne želi, da Trump oblikuje rešitev po vzoru Venezuele, morda z nekom iz vrst Revolucionarne garde. Ta elitna vojaška sila nadzoruje velik del iranskega gospodarstva, nekateri analitiki pa verjamejo, da bi se v njenih vrstah lahko našli pragmatiki, ki so bolj osredotočeni na ohranitev lastne moči in bogastva kot na fundamentalistična načela režima.

Prevzem vlade odvisen od samih Irancev

Pred napadi je Cia izdelala oceno o možnih scenarijih vodenja po spopadu, vendar nobeden od njih ni imel visoke stopnje zanesljivosti zaradi prevelikega števila neznank. Kljub temu se nekateri odločevalci osredotočajo na možnost, da bi skupina članov Revolucionarne garde postala najvplivnejši glas v vladi. Vprašanje za Trumpovo administracijo ostaja, ali bo sploh kdo od teh uradnikov preživel nenehne napade. Tudi če Trump opusti pogajanja, bi ob slabljenju iranske vlade lahko postalo vse težje najti osebo z dovolj vpliva, da bi državo prisilila k spoštovanju dogovora. Številni analitiki opozarjajo, da bi iranska vlada lahko izgubila nadzor nad obrobnimi regijami z etničnimi manjšinami ali pa popolnoma razpadla, kar bi vodilo v kaos in nasilje, podobno državljanskim vojnam v Siriji in Libiji.

Obstaja tudi možnost, da Iranci sami strmoglavijo oslabljeno vlado, saj je režim izjemno nepriljubljen in se na oblasti drži le z brutalno represijo. Čeprav je Trump v svojem videu ob začetku napada Irance pozval k uporu in jim sporočil, da je čas za njihovo svobodo blizu, je njegov ton postal bolj pasiven. Priznal je, da bo odločitev o prevzemu vlade na koncu odvisna od samih Irancev. Vendar pa ni nobenega zagotovila, da bi Trump pozdravil izid ljudske revolucije, saj je malo verjetno, da bi bila nastala država prijateljsko razpoložena do ZDA glede na to, da bi bila rojena v vojni z Ameriko.