Kralj Karel III. se je odločil, da bo njegova uradna rezidenca še naprej ostal bližnji Clarence House. Foto: Reuters
Po razkritju najnovejših poročil o financah britanske kraljeve družine je preselitev kralja Karla III. in kraljice Cammile v Buckinghamsko palačo po koncu 369 milijonov funtov (427 milijonov evrov) vredne prenove malo verjetna.
Oglas
Palača je uradna londonska rezidenca britanskega monarha od leta 1873 in bo še naprej služila kot upravno središče monarhije. Kralj Karel III. pa se je odločil, da bo njegova uradna rezidenca še naprej ostal bližnji Clarence House.
Kraljevi par tam živi že od svoje poroke leta 2005, pred njima pa je tam živela njegova babica, kraljica mati.
Po besedah predstavnikov kraljevega dvora je bila odločitev sprejeta z namenom, da bi imela javnost po prenovi večjo dostopnost do znamenite palače. Prisotnost kralja v palači bi to namreč zelo omejila.
Prenova palače je trajala deset let. Foto: EPA
Kralj Karel III. bo v Buckinghamski palači še naprej gostil številne uradne dogodke, od državnih banketov in vrtnih zabav do sprejemov ter avdienc s predsednikom vlade in novimi veleposlaniki.
“Njegovo veličanstvo še naprej čuti globoko naklonjenost do Buckinghamske palače in veliko spoštovanje do njene vloge v kraljevem in javnem življenju,” je povedal predstavnik palače. “V vseh drugih pogledih bo ostala živahno središče kraljevih dejavnosti.”
Dolga in temeljita prenova Buckinghamske palače
Desetletna prenova Buckinghamske palače se počasi bliža koncu. Financiranje prenove so zagotovili z začasnim povišanjem državnih prispevkov za izvajanje uradnih dolžnosti kraljeve družine (Sovereign Grant). Prenova bo predvidoma končana prihodnji marec.
Ko bo prenova končana, naj bi se skupna višina subvencije znižala s 137,9 milijona (159,8 milijona evrov) na 99,9 milijona funtov (115,8 milijona evrov) v letih 2027/2028. Kljub temu bo nova raven skoraj dvakrat višja od zneska 51,8 milijona funtov (60 milijonov evrov) v letih 2024/25 ter 72,1 milijona funtov (83, 6 milijonov evrov) v letih 2025–2026.
Kralj je v obdobju 2024/2025 plačal 15 milijonov evrov davkov. Foto: Reuters
V okviru prenove bodo zamenjali dotrajane kable, svinčene cevi, električno napeljavo in kotle, ki jih bodo v mnogih primerih zamenjali prvič po 60 letih, saj so se pojavili pomisleki glede morebitne nevarnosti požarov in poškodb zaradi vode.
Dodatna sredstva bodo namenjena za odpravo zaostankov pri vzdrževanju v zasedenih kraljevih rezidencah, krepitev kibernetske varnosti ter namestitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov.
Kralj razkril svoje davčne obveznosti
V objavljenih finančnih poročilih je navedeno tudi, da je kralj postal prvi monarh, ki je javno razkril svoje davčne obveznosti. Iz njih izhaja, da je bil med 100 največjimi davkoplačevalci v Združenem kraljestvu v letih 2024/2025, ko je plačal 12,9 milijona funtov (15 milijonov evrov), ter v letih 2023/2024, ko je prispeval 11,7 milijona funtov (13,6 milijona evrov).
Po zakonu britanski kralj ni zavezan plačevati dohodnine, davka na kapitalski dobiček ali davka na dediščino, vendar je kralj Karel, tako kot njegova mati po letu 1993, te davke prostovoljno plačeval, pri čemer zneskov ni razkrival.
Kralj Karel III., tako kot vsi monarhi od leta 1399, prejema zasebni dohodek od obsežnega posestva Vojvodine Lancaster (Duchy of Lancaster), ki bo v letih 2025/2026 znašal 25,2 milijona funtov (29,2 milijona evrov), ter iz drugih naložb in premoženja.
Princ William je v letu 2024/2025 plačal 7,76 milijona funtov (9 milijonov evrov) davka, njegova pisarna pa je sporočila, da je 1,5 milijona funtov (1,74 milijona evrov) najemnine od nekdanjega zapora namenil lokalni skupnosti.
Tako on kot kralj sta bila deležna kritik, da imata finančne koristi od zaračunavanja najemnin vojski, zdravstvenemu sistemu in šolam.
Buckinghamska palača je uradna rezidenca britanskega monarha od leta 1873. Foto: Reuters
Buckinghamska palača kot uradna rezidenca
Od časov vladavine Kraljice Viktorije ni noben monarh izbral življenja stran od Buckinghamske palače.
Kraljica Viktorija je bila prva monarhinja, ki je Buckinghamsko palačo uporabljala kot uradni sedež dvora. Po poroki s princem Albertom je palačo s 775 sobami preoblikovala tako, da je lahko služila za družinsko življenje, sprejemanje gostov in opravljanje državnih dolžnosti.
Po moževi smrti pa je bila kraljica Viktorija daljša obdobja odsotna iz palače.
Palača je bila tesno povezana tudi s kraljico Elizabeto II., ki je tam rodila takratna princa Charlesa in Andrewa ter je imela v palači tudi svoje stanovanje.
Oglas