Mel Brooks je eden tistih redkih ustvarjalcev, ki so za svoje delo prejeli vse najuglednejše ameriške nagrade zabavne industrije (EGOT – emmy, grammy, oskar in tony). Foto: AP
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V začetku letošnjega leta je Judd Apatow svoj dokumentarec o Brooksu pomenljivo naslovil Mel Brooks: The 99 Year Old Man! (Mel Brooks: 99-letnik!). “Rojen sem bil za to, da ljudi spravljam v smeh,” skorajšnji slavljenec med drugim izjavi v filmu. “Zato to tudi počnem.”
Oglas
Brooks je mednarodni sloves dosegel s filmskimi parodijami in komedijami, v katerih je tudi sam zaigral. Za svoje delo pa je dobil oskarje, tonyje, emmyje in grammyje.
Z ženo Anne Bancroft na premieri Velikih pričakovanj leta 1998 v Los Angelesu. Foto: AP
Komedije robatega humorja in otroškega veselja
Prvega oskarja si je prislužil leta 1964 za kratki film Kritik, drugega pa že čez štiri leta za scenarij za komedijo Producenti, ki jo je leta 2001 na oder postavil kot muzikal. Zanj je prejel kar 12 tonyjev. Leta 2005 pa je komedija dobila še eno filmsko ekranizacijo.
S filmom Vroča sedla se je Brooks ponorčeval iz ameriških vesternov, komedija Robin Hood: Možje v pajkicah je predstavila drugačen pogled na večnega junaka, v Smehu v vesolju pa si je privoščil znanstvenofantastične mojstrovine, kot so Vojna zvezd, Osmi potnik, Planet opic in Zvezdne steze.
Njegova ljubezen do komedije se je rodila že v otroških letih v Williamsburgu, je leta 2001 povedal v intervjuju za Associated Press. “Hotel sem podaljšati zabavo. Hotel sem, da bi sreča in radost in izbruhi smeha trajali še v pusta leta naših življenj, ko nismo več otroci. V nekem intervjuju me je tip vprašal: kaj je bilo najbolj srečno obdobje v vašem življenju? Je bilo, ko ste osvojili oskarja? Ko ste se poročili z Anne Bancroft? Niti slučajno, sem odgovoril. Najsrečnejši sem bil v otroštvu. Od četrtega ali petega pa do devetega leta je bilo najbolj razburljivo, radostno obdobje, kar jih kdo lahko doživi. Tip je nato vprašal: In kaj se vam je zgodilo pri devetih letih? Odgovoril sem mu: Domače naloge.”
V prizoru iz komedije Visoka napetost (High Anxiety, 1977), ki jo je tudi režiral. Foto: AP
Melvin Kaminsky, rojen 28. junija 2026 v New Yorku, v družini judovskih priseljencev iz Ukrajine, je med drugo svetovno vojno služil v Severni Afriki, pozneje pa je bil džezovski bobnar ter pisec skečev in filmskih scenarijev.
Po svojem štetju ima že dva tisoč let
Kot sodelavec oddaje Show of Shows je spoznal Carla Reinerja, s katerim sta postala najboljša prijatelja; skupaj sta ustvarila serijo skečev 2000 Year Old Man (Dvatisočletni moški). Brooks je igral prastarega možaka, ki ga je Reiner gnjavil z vprašanji o tem, kakšen je bil, na primer, Jezus. “Jezus… ja, ja,” odgovarjal Brooks. “Suh fant. Nosil je opanke. Vedno je hodil okrog še z dvanajstimi drugimi tipčki.”
Od sredine šestdesetih let preteklega stoletja je bil poročen z igralko Anne Bancroft, najbolj znano po vlogi razvpite gospe Robinson v filmu Diplomiranec. V zakonu sta bila vse do njene smrti leta 2005.
Svoj talent je Brooks prenesel tudi na enega izmed svojih štirih otrok – najmlajšega sina Maxa, ki je uspešen pisec in scenarist.
Včasih je zbijal šale tudi na račun smrtnosti. V osemdesetih si je za skeč zamislil nagrobnik na žetone, ki je v zameno za plačilo predvajal videosporočilo. Začelo se je z besedmi: “Bil sem Mel Brooks, eden najbolj duhovitih malih Judov, kar jih je kdaj tlačilo zemljo.” Foto: AP
“Od šestdesetega naprej ne razmišljam o smrti”
Še aprila letos je Mel Brooks posnel videočestitko za Eddieja Murphyja, ki ga je Ameriški filmski inštitut nagradil za življenjsko delo. Maja je nato razglasil, da bo svojo staro dokumentacijo in fotografije daroval Narodnemu centru za komedijo v Jamestownu.
“Vedno sem bil ponosen na to, da lahko rečem, da je moja služba spravljanje ljudi v smeh,” je takrat zapisal v izjavo za javnost. “Zavest, da bo moje delo dobilo dom v narodnem arhivu in tako še naprej spravljalo ljudi v smeh, me zato navdaja z velikim ponosom.”
Leta 2021 je na vprašanje, ali kdaj razmišlja o smrti, odgovoril, da ne. “Po šestdesetem letu sem nehal razmišljati o smrti, sicer bi o njej razmišljal ves čas. Ko se bo zgodilo, bo to žalosten dan – za vse, razen zame,” je odgovoril v smehu, in dodal: “Rad imam življenje. Rad bi ga obdržal, dokler se bo dalo.”
Oglas