Spomin na lansko izvedbo festivala Exit. Foto: Exit Photo Team
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Občutek je, da se zgodovina vrača, saj se v Srbiji od leta 2024 znova vrstijo množični protesti. Zgodovinski in družbeni kontekst je seveda danes drugačen, a prst je še vedno uperjen proti oblasti, ker je po mnenju protestnikov prežeta s korupcijo in klientelizmom. Povod za novi val protestov je tragična nesreča na novosadski železniški postaji novembra leta 2024, ko se je zrušil nadstrešek in zahteval 16 smrtnih žrtev. Študenti zahtevajo odgovornost za žrtve, predčasne volitve in demokratizacijo države.
Oglas
“Mi smo študente seveda vedno podprli,” sta izjavila ustanovitelja Exita Ivan Milivojev in Dušan Kovačević (ta je hkrati izvršni direktor), ki smo ju ujeli na nedavni konferenci Bridge Conference v Savudriji, ta je bila namenjena glasbeni industriji, predvsem elektronski sceni.
Festivalska ekipa leta 2001. Foto: Exit Photo Team
“Takoj ko bo mogoče, se vrnemo k našim koreninam”
“Exit je dejansko edini festival, ki podpira študente. Sami smo začeli v tem duhu, razmere so zdaj podobne in tako je krog nekako sklenjen. V času nesreče v Novem Sadu smo imeli potrjen že večji del programa in izvajalce. Znašli smo se v precepu, saj smo po eni strani študente podpirali, po drugi pa smo se zavedali, da bo v danih razmerah zelo težko izpeljati tak dogodek. Za nas je bila to tragedija v tragediji. Še vedno upamo, da se bomo vrnili. Če se bo to res zgodilo, bomo ta dogodek veličastno proslavili,” je dejal Milivojev.
Lani julija jim je Exit vendarle uspelo izpeljati v rojstnem kraju in – čeprav z veliko mero zaskrbljenosti in grenkim priokusom – počastiti njegovo 25-letnico. Vse bolj pa so se krepila namigovanja, da se bo festival odselil iz Srbije. V tistem hipu je le malokdo verjel, da se bo to zgodilo, saj se je v Novem Sadu močno ukoreninil tudi z vidika identitete in prepoznavnosti. A kmalu so se namigovanja izkazala za resnična, saj so se ustanovitelji odločili, da krenejo na neke vrste svetovne turneje – letos na Malto, v Severno Makedonijo, Egipt, Indijo in na njihove že tradicionalne “podružniške” festivale, kot sta Sea Star v Umagu in Sea Dance v Črni gori.
Kultno prizorišče na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu. Foto: Claudia Raspolič
Negotovost v Srbiji vpliva tudi na druge člane “družine Exit”
Kako so te “podružnice” občutile letošnje spremembe? “Vsa ta leta je bil Exit naše sidrišče, imeli smo neko rutino. Letos smo se znašli v dokaj težki situaciji, a vendar razumemo, da so ustanovitelji podprli študente in poiskali rešitve, da obdržijo kontinuiteto. Še naprej si bomo prizadevali, da zagotovimo kakovostne nastopajoče s sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Naš proračun ni izjemno visok, vendar menimo, da smo se dobro utrdili med občinstvom in tudi v samem Umagu, saj je mesto prepoznalo, da ima od tega korist,” je dejal Sanjin Đukić, direktor Sea Stara.
Taki dogodki so kot “živa bitja”, ki ves čas potrebujejo veliko pozornosti, spretnosti in prilagajanja trgu, saj je konkurenca neizprosna. Glasbenih dogodkov na elektronski sceni je namreč veliko – samo na Hrvaškem konkurirajo z Ultro Europe v Splitu in s festivalom INmusic v Zagrebu.
Ivan Milivojev (levo) in Dušan Kovačević. Foto: Claudia Raspolič
Kovačević ne skriva, da je v ozadju precej pritiskov in negotovosti, obenem pa se zaveda, da je za množične dogodke ključna podpora države. “Odziv srbske vlade je bil oster, ukinili so vse subvencije za festival, saj smo vsako leto turizmu prinašali več deset milijonov evrov. Naš glavni sponzor, ki nas je podpiral od samega začetka, je moral zaradi groženj z nami prekiniti pogodbo. Na zadnjem velikem protestu, na katerem se je zbralo skoraj 200.000 ljudi, so aretirali tudi mojega brata in na tak način nadaljevali pritisk na Exit, da prenehamo podpirati študente. Mi tega seveda ne bomo storili.”
Kovačević obenem ne skriva ostrih stališč do Srbije: “Trenutno je to nevarna, nestabilna država in vsi pričakujejo, da se bodo razmere spremenile z naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Želeli bi, da jih čim prej razpišejo. Mi smo sicer navajeni težkih razmer, saj smo v njih zrasli. Bili smo, na primer, prvi festival, ki se je zgodil po pandemiji, zdaj gremo na turnejo, ravnokar smo podpisali pogodbo za nekaj milijonov evrov s Črno goro, kjer bomo organizirali dva večja dogodka.”
Festival Sea Star v Umagu. Foto: Claudia Raspolič
“Festivali so več kot glasba in zabava”
Niso pa vsi obiskovalci pripravljeni izraziti nezadovoljstva do težav v lastni državi in zaradi vojn, ki divjajo v svetu. “Še veliko je dela s spodbujanjem festivalov, da so bolj družbeno ozaveščeni. Ne moremo se delati, kot da se okoli nas nič ne dogaja. Seveda lahko plešemo in se zabavamo, ampak tako, da to energijo usmerimo v nekaj še večjega in boljšega,” je dejal Kovačević, ki se z nostalgijo spominja prvih korakov Exita iz leta 2000, ko sta bila postavljena le dva odra – eden v Univerzitetnem parku, kjer so se dogajali različni kulturni dogodki, ob koncih tedna pa pretežno koncerti, drugi pa na plaži ob Donavi.
“Študenti so prihajali vse poletje, vse več jih je bilo v času volitev, ko je Milošević dobesedno ukradel glasove. Takrat smo dejansko razmišljali o pravi revoluciji in to se je zgodilo, ko je bil Milošević aretiran. Že pred tem smo sanjali, da bi menjali prizorišče, ves čas smo zrli na Petrovaradinsko trdnjavo. Ta želja se nam je potem dejansko uresničila. Izkušenj nismo imeli, učili smo se iz svojih napak, vendar nam je uspelo ustvariti festival, ki je trajal devet dni. Spali smo vsak tretji dan,” se spominja Milivojev. Gnalo jih je prepričanje, da glasba lahko spiše novo poglavje, tudi z vidika ponudbe, saj se je bilo treba za večje izvajalce odpraviti v tujino.
Dodala sta, da so takrat “čutili, da se po temnih časih in vojnah, ki so se zgodile na Balkanu, narodi lahko znova povežejo. Naša glavna naloga je bila, da razvijemo zavest o pomembnosti miru in svobode. Ta energija je dosegla vrhunec tako, da so jo začutili tudi izvajalci, ki so se zato radi vračali. Exit je postal mednarodni dogodek z velikim številom obiskovalcev, večkrat proglašen za najboljšega na svetu. V nekem trenutku smo morali omejiti prodajo vstopnic v tujini, saj smo se bali, da bi Exit izgubil svoj značaj. Nam je bilo pomembno tudi to, da obdržimo ravnovesje.”
Na vprašanje, ali so kdaj razmišljali, da bi lahko bila tudi Slovenija ena do njihovih etap, pa je Kovačević odgovoril: “Če bi nas uradno povabila, zakaj ne?”
Oglas