Vila misterijev je eno izmed bolj priljubljenih postajališč obiskovalcev Pompejev. Vila, ki stoji v severnem delu Pompejev in so jo odkrili leta 1909, se namreč ponaša z izjemnimi stenskimi poslikavami s prizori, povezanimi z Dionizijevim mitom. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Na eni strani je videti kot starodavni rimski strešnik, če pa ga obrnemo, vidimo, da gre v resnici za majhen solarni modul, pove direktor Arheološkega parka Pompeji Gabriel Zuchtriegel. “Proizvaja elektriko, s katero je osvetljena ta vila. Velik del potrebne energije prihaja prav iz strešne vgradnje,” doda.
Oglas
V Pompejih nameravajo vgradnjo sončnih celic, ki s svojim videzom ne kazijo videza antičnega mesta, razširiti tudi na druga območja parka, zlasti tista, ki so bolj oddaljena od električnega omrežja. Takšne rešitve so lahko spodbuda za trajnostno ohranjanje dediščine tudi drugod po svetu. “Pompeji nas učijo, da če ta tehnologija deluje na tako občutljivem, nadzorovanem, krhkem in prostranem mestu, potem lahko deluje kjer koli,” je za Euronews dejal Zuchtriegel.
Od Pompejev do Évore
Takšnega pristopa trajnostne prezentacije in ohranjanja kulturne dediščine ne najdemo le v Pompejih, ampak podobno tehnologijo uvaja tudi portugalsko mesto Évora, kjer so na streho mestne hiše prav tako namesto vizualno motečih sončnih celic namestili prilagojene strešnike.
Po besedah vodje raziskovalno-razvojnega centra pri podjetju EDP-ju Humberta Queiroza ne gre za navadne strešnike, ampak so izdelane iz polprosojnega epoksimateriala, v katerega so vgrajene sončne celice, ki proizvajajo električno energijo za lastno porabo te stavbe. Na območju je nameščenih približno 20 kilovatov fotovoltaičnih strešnikov, ki so zasnovani tako, da se harmonično zlijejo v krajinsko arhitekturo stavbe in ohranjajo zgodovinsko dediščino mesta.
Strešnike, ki so v resnici sončne celice, bodo namestili na več koncev Pompejev, zlasti v tiste dele, ki so odmaknjeni od električnega omrežja. Foto: EPA
Évora je mesto z dolgo zgodovino, ki je od leta 1986 vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Prilagojene fotovoltaične strešnike so namestili v okviru evropskega projekta POCITYF, ki je namenjen združevanju skrbi za ohranjanje kulturne dediščine s sodobnimi trajnostnimi izzivi.
Ohranjanje preteklosti z oziranjem v prihodnost
“Évora je mesto, vpisano na seznam svetovne dediščine, ki ima tako kot večina zgodovinskih mest po Evropi tudi to odgovornost, da ohrani svoje zgodovinsko središče ter zaščiti kulturno dediščino,” razlaga Nuno Bilo, ki je koordinator projektov EU-ja na občini Évora. “Vendar pa ne more obstati na mestu. Moramo se premakniti tudi naprej in najti rešitve, ki zgodovinskim mestom, v tem primeru Évori, omogočajo, da nagovarja enega največjih izzivov današnjega časa – zmanjševanje ogljičnega odtisa.”
Rešitve za to razvijajo med drugim v severni Italiji, v družinskem podjetju Dyaqua. “Ploščica je izdelana iz smolne zmesi, ki tvori prvi sloj. Nato vanjo vstavimo predhodno spajkane fotovoltaične celice. Zatem dodamo drugi sloj, izdelan iz posebej pripravljene zmesi. Zadnji korak je spust kalupa in odstranitev končnega izdelka: smolne ploščice, ki vsebuje fotovoltaične celice,” je za Euronews povedal Matteo Quagliato, ki je zaposlen v podjetju.
Pompeji bi lahko bili kot izredno krhko, obenem pa prostrano arheološko območje dober zgled za uvedbo podobne tehnologije tudi na druga območja kulturne dediščine po Evropi. Foto: EPA
V Évori preizkušajo še nekatere rešitve, med drugim steklene strehe z vgrajenimi fotovoltaičnimi paneli in sončnimi nadstreški, ki so jih namestili na šolskih dvoriščih v zgodovinskem središču mesta. V sklopu projekta POCITYF tako tehnologije poleg portugalskega mesta preverjajo še v nizozemskem kraju Alkmaar, da bi ocenili, kakšen potencial ima tudi za druge kraje po Evropi.
Oglas