Poudarki dneva:
7.20 Obsežna evakuacija v Katarju, odmevajo eksplozije
7.15 Bejrut gori, Teheran grozi: Ciljali bomo jedrski objekt v Izraelu
7.10 Sporočilo Izraelcev: Na poti, da izpišemo zgodovino
6.50 Vlada potrdila razširjen seznam držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov
6.10 Kurdi začeli kopensko ofenzivo proti Iranu
6.00 Notranji ministri EU o vplivu vojne na Bližnjem vzhodu na varnost v uniji
5.50 Ameriški senat po pričakovanju zavrnil resolucijo o vojni proti Iranu
7.20 Obsežna evakuacija v Katarju, odmevajo eksplozije
Po navedbah katarskega ministrstva za notranje zadeve je Katar začel z evakucijo prebivalcev, ki živijo v bližini ameriškega veleposlaništva v Dohi. Gre za začasni previdnostni ukrep, so navedli. “Zagotovili smo jim ustrezno nastanitev kot del potrebnih preventivnih ukrepov,” so pri ministrstvu objavili na omrežju X.
Odločitev so sprejeli po napadih dronov na ameriška veleposlaništva v Savdski Arabiji in Kuvajtu ter na ameriški konzulat v Dubaju v tem tednu. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so ta teden izdali opozorilo ameriškim državljanom, naj nemudoma zapustijo Bližnji vzhod, čeprav so veliko letov iz regije odpovedali ali začasno ustavili. Ameriška vlada še naprej skuša rezervirati čarterske lete za ameriške državljane v Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Jordanijo ter poskuša pomagati ljudem, ki so obtičali drugje. Od 28. februarja se je z Bližnjega vzhoda vrnilo približno 17.500 ameriških državljanov.
7.15 Bejrut gori, Teheran grozi: Ciljali bomo jedrski objekt v Izraelu
Izraelska vojska je sporočila, da je sprožila nov obsežen val napadov na iransko državno infrastrukturo po Teheranu. Po njihovih navedbah so napadli cilje Hezbolaha v Bejrutu. V libanonski prestolnici se je slišala glasna eksplozija.
Teheran napoveduje napad na jedrski objekt v Izraelu.
7.10 Sporočilo Izraelcev: Na poti, da izpišemo zgodovino
Zgodaj zjutraj so izraelske obrambne sile (IDF) objavile videoposnetek vojaškega letala s sporočilom: “Na poti, da izpišemo zgodovino.”
On our way to make history ✈️ pic.twitter.com/SoTAorwyrh
— Israel Defense Forces (@IDF) March 5, 2026
6.50 Vlada potrdila razširjen seznam držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov
Vlada je na sredini dopisni seji potrdila spremembo sklepa v zvezi s pomočjo slovenskim državljanom, ki se nahajajo v državah, kjer so krizne razmere.
Tako vladni sklep sedaj vsebuje razširjen seznam držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov in njihovih družinskih članov v domovino: Bahrajn, Jordanija, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Saudova Arabija, Sirija, Izrael, Združeni arabski emirati in Ciper.
6.10 Kurdi začeli kopensko ofenzivo proti Iranu
Na tisoče iraških Kurdov je začelo veliko kopensko ofenzivo proti Iranu, je za Fox News povedal ameriški uradnik. Pri oborožitvi naj bi jim pomagale Združene države Amerike. Po informacijah, ki jih je poročala tiskovna agencija Associated Press, je bil del sil že pred tem nameščen blizu iranske meje.
🚨 BREAKING: THOUSANDS of Iraqi Kurdish fighters just LAUNCHED a full ground offensive into Iran—crossing the border to hit the regime hard! US officials confirm to Fox News. The mullahs’ nightmare is here. Regime change incoming? 💥🇮🇶🇮🇷 #IranWar #Kurds #Breaking pic.twitter.com/WHPU8sSuX6
— Patriot Forge USA 🇺🇸 (@PatriotForgeUSA) March 4, 2026
Predstavnik Kurdske svobodne stranke (PAK) Khalil Nadiri je dejal, da so borce premestili v provinco Sulaymaniyah, kjer so bili v pripravljenosti. Iz vrst organizacije Komala pravijo, da so njihove enote pripravljene na delovanje v sedmih do desetih dneh.
Kurdi so ena največjih etničnih skupin brez lastne države, pomembne skupnosti pa živijo v Turčiji, Siriji, Iraku in Iranu. Kurdske opozicijske skupine, ki nasprotujejo oblasti v Teheranu, že dolgo delujejo v zahodnem Iranu. Morebitna vpletenost kurdskih sil v širši konflikt bi lahko pomenila prvo resno obsežno kopensko intervencijo, ki bi še dodatno destabilizirala že tako občutljivo regijo.
6.00 Notranji ministri EU o vplivu vojne na Bližnjem vzhodu na varnost v uniji
Notranji ministri EU bodo danes v Bruslju razpravljali o vplivu zadnjega dogajanja na Bližnjem vzhodu na notranjo varnost v uniji in migracijah. V petek se bodo sestali še ministri za pravosodje, ki se jim bosta pridružila tudi sodnika Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) iz Slovenije in Francije, proti katerima so ZDA uvedle sankcije.
Ministri za notranje zadeve članic EU bodo ob kosilu razpravljali o vplivu geopolitičnih razmer na notranjo varnost v uniji, pri čemer se bodo po napovedih osredotočili na dogajanje na Bližnjem vzhodu, predvsem pa na Sirijo in Iran. O tem bodo govorili, medtem ko se v regiji po sobotnih izraelsko-ameriških napadih na Iran, ki je sprožil povračilne napade na Izrael in več zalivskih držav, nadaljujejo spopadi.
Na Evropski komisiji so v začetku tedna napovedali, da bodo še naprej pozorni na tveganja za notranjo varnost in morebitne spremembe v migracijskih tokovih, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu. Evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner, ki se bo danes pridružil ministrom, je pojasnil, da niso zaznali znakov množičnih migracij iz Irana.
EU je sicer po komisarjevih besedah pripravljena na morebitno migracijsko krizo, saj pakt o migracijah in azilu vključuje poseben krizni mehanizem za podporo najbolj prizadetim državam.
Priprave na izvajanje pakta, ki se bo v celoti začel uporabljati sredi junija, bodo sicer ena od osrednjih tem današnjega ministrskega zasedanja, na katerem bo Slovenijo zastopala stalna predstavnica pri EU Metka Ipavic.
V petek pa se bodo sestali še ministri članic EU, pristojni za pravosodje, ki bodo med drugim na pobudo Slovenije in Francije razpravljali o lani poleti uvedenih ameriških sankcijah proti sodnikoma ICC Beti Hohler in Nicolasu Guillouju. Kot so pojasnili viri pri EU, bosta sodnika iz Slovenije in Francije ministrom predstavila težave, s katerimi se zaradi sankcij ZDA soočata v vsakdanjem življenju.
Hohler je pretekli mesec v razpravi na odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve pojasnila, da imajo sankcije največji učinek na področjih finančnih transakcij in uporabe digitalne tehnologije. Menila je, da ima Evropska komisija poleg akta, namenjenega zaščiti državljanov EU pred ukrepi tretjih držav, na razpolago tudi druge ukrepe, s katerimi bi lahko zagotovila podporo sankcioniranim sodnikom iz članic EU.
Ministri za pravosodje, med njimi slovenska ministrica Andrej Kokalj, bodo sicer v petek razpravljali še o boju proti nekaznovanosti zločinov, povezanih z rusko agresijo na Ukrajino, ter izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah.
5.50 Ameriški senat po pričakovanju zavrnil resolucijo o vojni proti Iranu
Ameriški senat je v sredo po pričakovanjih s 53 glasovi proti 47 zavrnil predlog resolucije, ki bi od vlade predsednika ZDA Donalda Trumpa zahtevala zaustavitev vojne proti Iranu, dokler ne dobi odobritve kongresa. Podoben simboličen ukrep bo poskusil sprejeti tudi predstavniški dom kongresa.
Resolucijo o vojnih pooblastilih sta predlagala demokrat Tim Kaine in republikanec Rand Paul, ki je edini od svojih strankarskih kolegov glasoval za. Republikancem pa se je v nasprotovanju resoluciji pridružil demokrat John Fetterman. Propad kongresne resolucije praktično pomeni, da je Trump dobil zeleno luč za nadaljevanje vojne, poroča televizija CBS.
Senatorji obeh strank so izrazili svoje mnenje o vojni, kar jim lahko pomaga ali škodi na volitvah letos novembra – odvisno od razvoja dogodkov. Vojna med Američani trenutno nima večinske podpore, vendar pa ji po anketah televizije Fox in Politica nasprotuje le okrog polovica vprašanih. Američani sicer v času vojaških spopadov tradicionalno – vsaj uvodoma – podprejo svoje predsednike.
Ena od republikank, na katero so demokrati računali, da bo morda podprla resolucijo, Susan Collins je po glasovanju izjavila, da ZDA ne morejo prenašati jedrsko oboroženega Irana, čeprav je Trumpova vlada od skupnih napadov z Izraelom na Iran lani poleti trdila, da je iranski jedrski program uničila, poroča televizija ABC.
“Prizadevanje iranskega režima za jedrske zmogljivosti, razvoj balističnih raket in podpora terorističnim skupinam predstavljajo resno in dolgotrajno grožnjo nacionalni varnosti ZDA in naših zaveznikov,” je izjavila senatorka.
V predstavniškem domu kongresa sta podobno resolucijo predlagala demokrat Ro Khana in republikanec Tom Massie, ki je po senatnem glasovanju izjavil, da če kongres želi vojno, potem naj predsednik predstavniškega doma Mike Johnson dovoli glasovanje za njeno razglasitev, navaja ABC.
Tudi če bo predstavniški dom resolucijo izglasoval, bo, po senatni zavrnitvi, šlo le za simboličen izraz mnenj poslancev.