Psihologinja: To, kako najstniki uporabljajo chatGPT, bi nas moralo zelo skrbeti

Mladi se ob osebnih stiskah vse pogosteje zatekajo h klepetalnikom z umetno inteligenco, kar je povezano s številnimi tveganji. Simbolična fotografija: Profimedia

Psihologinja: To, kako najstniki uporabljajo chatGPT, bi nas moralo zelo skrbeti

Ameriška klinična psihologinja, ki večinoma dela z mladimi, opozarja na skrb vzbujajoče načine, na katere najstniki uporabljajo umetno inteligenco.

Starši so vajeni svoje odraščajoče otroke spraševati o tem, kako je minil njihov dan, kako je bilo v šoli in podobno, a po besedah klinične psihologinje Riane Elyse Anderson bi jim morali vsak dan zastaviti tudi vprašanje: “Kaj si danes vprašal chatGPT?”

Kot je dejala za Huffpost, je med pogovori z najstniki svojih prijateljev spoznala, kako globoko so klepetalniki z umetno inteligenco prodrli v življenje mladih. Ko jih je vprašala, kam bi se obrnili po pomoč pri domači nalogi ali po nasvet, je bil odgovor vedno enak – k »prijatelju chatu«.

Posvet s strokovnjakom, ki to ni

Šokiralo jo je predvsem spoznanje, da mladi ta orodja vse pogosteje uporabljajo kot nadomestek za posvet s strokovnjakom za duševno zdravje. Za generacijo, ki je navajena na hitre odgovore in takojšnje rešitve, je naročanje pri terapevtu oziroma nato čakanje na termin predolgotrajno, zato so se navadili v stiski obrniti se na chatGPT oziroma podobne klepetalnike. »Tolažbo in odgovore na vprašanja o tesnobi in depresiji iščejo pri botu, ki jih sploh ne pozna,« je ogorčena psihologinja. 

Kot strokovnjakinjo jo to globoko skrbi, saj podjetja vlagajo ogromno truda in sredstev v to, da mlade obdržijo pred zasloni, medtem ko njihovo duševno zdravje peša. 

Prve raziskave že kažejo na strašljive posledice, saj se najstniki o nasvetih, ki jih dobijo od umetne inteligence, ne pogovarjajo z bližnjimi. V več primerih so namreč samomore najstnikov že neposredno povezali z uporabo teh klepetalnikov. Tehnologija deluje na podlagi algoritmov, ki vsebujejo družbene in rasne predsodke, kar lahko še dodatno poslabša stiske ranljivih skupin, ki so že v vsakdanjem življenju tarča rasizma in drugih oblik nasilja.

Kako lahko odrasli ukrepajo?

Ker je umetna inteligenca stalnica v življenju otrok in mladih, morajo odrasli najti načine, kako mladim pomagati in jih pripraviti do tega, da spregovorijo. »Namesto prepovedi in obsojanja moramo starši z lastnim zgledom pokazati, da je povsem normalno, če ne poznamo vseh odgovorov, in da se je z življenjskimi izzivi treba soočiti, ne pa iskati popolnih, instantnih rešitev na zaslonu,« pravi psihologinja. 

Kot še predlaga, je smiselno tehnologijo uporabljati skupaj z otrokom za reševanje določenega problema ali pa pred otrokom opraviti klic s prijateljem, da mladostnik vidi, kako v praksi potekata pogovor in reševanje težav med ljudmi. 

»Ključno je, da najstnikom postavljamo odprta vprašanja, ki spodbujajo analizo in debato o odgovorih, ki jih dobivajo od tehnologije, saj jim bomo le tako pokazali, da imajo ob sebi resničnega prijatelja, ki jim je pripravljen prisluhniti,« še opozarja strokovnjakinja.