V Jeruzalemu nima svojega predstavništva nobena država, članica EU-ja. Foto: Shutterstock
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“EU in članice EU-ja bodo še naprej spoštovale mednarodni konsenz glede Jeruzalema (…), vključno z lokacijo diplomatskih predstavništev, dokler ne bo določen končni status Jeruzalema,” je glede Janševe napovedi povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni in omenil resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 478 iz leta 1980. V njej je VS ZN-a vse države, ki imajo diplomatska predstavništva v Jeruzalemu, pozval, naj jih umaknejo od tam.
Oglas
V skladu z mednarodnim dogovorom ima sicer velika večina držav predstavništva v Izraelu v Tel Avivu. V Jeruzalemu ga ima poleg ZDA le še nekaj držav, med katerimi pa ni nobene članice EU-ja. O selitvi je sicer razmišljala Madžarska pod nekdanjim premierjem Viktorjem Orbanom.
El Anouni ni želel odgovoriti na vprašanje, ali bi selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem predstavljala kršitev skupne zunanje politike EU-ja. Je pa spomnil na dolgoletno stališče Unije do izraelsko-palestinskega konflikta. “EU ostaja zavezan rešitvi dveh držav na podlagi pogajanj, ki bodo izvedljiva in bodo temeljila na mednarodno dogovorjenih merilih in mednarodnem pravu,” je poudaril.
Kočan: Selitev bi legitimirala in legalizirala okupacijo Izraela nad zasedenimi palestinskimi območji
Sorodna novica
Kritike zaradi napovedane zamrznitve priznanja Palestine. Golob: Umirite se, Janez Janša.
Strategija slovenske zunanje politike je izpeljana iz ustave, ki kar tretjino teksta namenja človekovim pravicam, je medtem spomnil mednarodni politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Faris Kočan. “Takšna ravnanja v trenutku, ko imamo v mednarodni skupnosti tako zelo močne razprave o tem, da gre za genocid v Gazi, da je predsednik vlade Izraela nekdo, ki bi moral iti v Haag, najverjetneje ni najboljša luč ali popotnica za Slovenijo,” je dejal v pogovoru za Radio Slovenija.
Če bi bila selitev veleposlaništva v Jeruzalem izpeljana brez predhodno sprejete rešitve dveh držav, bi Slovenija po besedah Kočana “legitimirala in legalizirala okupacijo Izraela nad zasedenimi palestinskimi območji”.
Glede napovedi Janše o zamrznitvi priznanja Palestine pa je politolog poudaril, da mednarodno pravo priznanje države razume kot nepovratno. “Gre bolj za simbolno politično dejanje, ki najverjetneje ne bo imelo hujših pravnih posledic, ker jih seveda kot pravni institut ne obstaja, gre samo za politični signal,” je pojasnil.
Nova izraelska veleposlanica v Sloveniji bo Rut Kohen-Dar, poroča spletni portal Israel.com. Za Slovenijo je bila pristojna že do zdaj kot nerezidenčna veleposlanica na Dunaju. Že v torej jo bo pri nas sprejel predsednik državnega zbora, poroča TV Slovenija.
Kritike opozicije, selitvi nasprotuje tudi predsednik Resni.ce Stevanović
Janša je selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem in obnovitev odnosov z Izraelom, ki jih je prejšnja slovenska vlada po njegovem mnenju pripeljala na “zgodovinsko najnižjo raven”, napovedal v intervjuju za izraelski časopis Israel Hayom, objavljenem v petek.
Njegov predhodnik in predsednik največje opozicijske stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je bil do Janševih napovedi kritičen. Kritično so se odzvali tudi v opozicijskih Levici in Socialnih demokratih, nekdanjih koalicijskih partnericah v Golobovi vladi.
Nasprotovanje selitvi veleposlaništva v Jeruzalem in zamrznitvi priznanja Palestine je izrazil tudi vodja opozicijske stranke Resni.ca in predsednik DZ-ja Zoran Stevanović. “To bi bilo v nasprotju ali pa zunaj prakse mednarodnega prava,” je ocenil. Kot je ob tem še dejal, verjame, da “tega Janša po sami sestavi vlade niti ni izrekel”. “Kolikor sem seznanjen, gre za izseke iz nekih starih intervjujev, bomo pa videli, kako se bodo zadeve odvijale,” je dejal Stevanović, ki meni, da zamrznitev priznanja Palestine sploh ni pravno mogoča in da se to ne bo zgodilo.
Predsednica republike podpira priznanje Palestine in rešitev dveh držav
Stališče predsednice Nataše Pirc Musar do priznanja Palestine, spoštovanja mednarodnega prava in rešitve dveh držav je jasno in ostaja nespremenjeno, so v odzivu na izjave premierja Janše o selitvi slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem in zamrznitvi priznanja Palestine sporočili iz predsedničinega urada.
Slovenija bi s selitvijo veleposlaništva v Jeruzalem postala edina članica EU-ja, ki bi to storila. Foto: Reuters
“Slovenija je državo Palestino priznala 4. junija 2024, predsednica je to odločitev podpirala takrat in jo kot pravilno označuje tudi danes, poudarja pa, da s strani vlade sicer uradno ni bila seznanjena z nobenim novim konkretnim predlogom na to temo,” so zapisali.
Pojasnili so še, da so odločitve o priznavanju ali nepriznavanju držav v pristojnosti državnega zbora na podlagi predhodnega predloga vlade. Predsednica nanje ne more neposredno vplivati, lahko pa izrazi svoje stališče. Pirc Musar po navedbah urada podpira rešitev dveh držav, saj je to edina pot do pravičnega in trajnega miru ter sobivanja Izraelcev in Palestincev. “A rešitev dveh držav lahko temelji le na priznanju obeh držav; če ena od njiju ni priznana, takšna rešitev v praksi ne more zaživeti,” so dodali.
Predsednica je glede tega poudarila, da pri tem vprašanju ne gre za izbiro med Palestino in Izraelom, temveč za izbiro človečnosti, mednarodnega prava in predvsem humanitarnega prava, kar so vrednote, na katerih zunanja politika Slovenije temelji vseh 35 let njene samostojnosti in neodvisnosti. Zunanja politika Slovenije mora po oceni predsednice Pirc Musar temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava, Ustanovne listine ZN-a ter zavez, ki jih je Slovenija sprejela v okviru EU-ja in drugih mednarodnih organizacij.
Evropska komisija selitvi veleposlaništev v Jeruzalem nasprotuje
Brglez: Selitev veleposlaništva bi Slovenijo približala najbolj enostranskim proizraelskim pozicijam
Strokovnjak za mednarodno pravo in človekove pravice ter nekdanji diplomat in predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je v odzivu na Janševe napovedi dejal, da je, “če je verjeti objavam v medijih”, takšno stališče “čudaško”. “Predsednik slovenske vlade se je s tem postavil v izrazito vazalni položaj do Izraela. To je s stališča Republike Slovenije neprimerno in nepotrebno,” je dejal v izjavi za Radio Slovenija.
Da bi bilo selitev veleposlaništva v Jeruzalem mogoče razumeti kot de facto priznanje izraelske suverenosti nad Jeruzalemom, pa je ocenil politolog in nekdanji predsednik DZ-ja Milan Brglez. Takšna odločitev bi bila tudi v nasprotju s “splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava, obveznostjo nepriznavanja nezakonitih stanj in ustavno vezanostjo Republike Slovenije na mednarodno pravo po 8. členu ustave”, je dodal.
Poudaril je tudi, da mednarodno pravo zamrznitve priznanja države ne pozna. Zamrznitev priznanja Palestine tako njegovem mnenju ne bi mogla izbrisati dejstva, da jo je Slovenija priznala. Ob tem je spomnil, da je Slovenija Palestino de facto priznavala že pred formalnim priznanjem leta 2024 in imela z njo vzpostavljene oblike diplomatskega sodelovanja tudi v času prejšnjih Janševih vlad.
Sorodna novica
Janša napovedal zamrznitev priznanja Palestine in selitev veleposlaništva v Jeruzalem
Glede tega je ocenil, da gre pri zamrznitvi zlasti za sporočilo, da nova oblast ne sprejema politične usmeritve prejšnje vlade. “V praksi bi to lahko pomenilo zmanjšanje stikov s palestinskimi predstavniki, blokiranje nadaljnjega razvoja diplomatskih odnosov, spremembo glasovanja v mednarodnih organizacijah ali drugačno retoriko slovenske zunanje politike,” je dodal.
Na vprašanje o posledicah selitve veleposlaništva in zamrznitve priznanja je Brglez opozoril, da bi to pomenilo odmik od slovenske zunanjepolitične kontinuitete in tvegalo prehod od politike, ki se sklicuje na mednarodno pravo, k politiki, ki mednarodno pravo uporablja selektivno. “Če Slovenija pri Palestini relativizira okupacijo, aneksijo ali status Jeruzalema, s tem slabi lastne argumente v vseh drugih primerih, kjer se sklicuje na mednarodno pravo kot zaščito pred politiko moči,” je opozoril.
Kaj pomeni zamrznitev priznanja Palestine
Dodal je, da bi Slovenija s tem tudi oslabila svojo pozicijo v ZN-u. To bi se lahko poznalo pri podpori slovenskim kandidaturam, pri oblikovanju koalicij v mednarodnih organizacijah in pri sposobnosti Slovenije, da nastopa kot načelna in predvidljiva zunanjepolitična akterka, je naštel.
V primeru sprejetja omenjenih ukrepov bi se po mnenju Brgleza odnos z Izraelom kratkoročno verjetno izboljšal, a bi bila cena tega poslabšanje odnosov s Palestino, arabskimi državami, številnimi državami globalnega juga in tudi z delom evropskih partneric. Prav tako je opozoril, da bi se Slovenija z napovedanimi ukrepi v EU-ju postavila v težaven položaj. Prepričan je namreč, da je kljub neenotnosti unije glede Palestine “skupni evropski minimum še vedno rešitev dveh držav, neenostransko določanje statusa Jeruzalema in spoštovanje relevantnih resolucij ZN-a”.
“Selitev veleposlaništva bi Slovenijo približala najbolj enostranskim proizraelskim pozicijam in jo oddaljila od držav, ki poskušajo evropsko politiko do Palestine in Izraela utemeljiti na mednarodnem pravu,” je dodal.
Bruselj proti selitvi slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem
Oglas