Portret iranskega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja v Teheranu. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“IRAN JE ZAPROSIL ZA SREČANJE. POTEKALO BO JUTRI V DOHI,” je Trump danes zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Oglas
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kmalu zatem za televizijo Fox News dejala, da bosta na “pogovore na visoki ravni” v Dohi ta teden odpotovala Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner, ob tem pa bodo po njenih besedah potekali tudi tehnični pogovori.
“Kar zadeva nas, spoštujemo prekinitev ognja. Na nasilje pa bomo odgovorili z nasiljem,” je še povedala Leavitt.
Neimenovan diplomat, seznanjen s potekom pogajanj, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP prav tako potrdil, da se bodo predstavniki Irana in ZDA “v prihodnjih dneh” sestali v Dohi in govorili o implementaciji memoranduma o razumevanju, ki sta ga strani podpisali 17. junija.
Dodal je, da so vzpostavili komunikacijske kanale za sprotno reševanje morebitnih nesporazumov in incidentov, potem ko sta ZDA in Iran v zadnjih dneh izvedla več medsebojnih napadov.
Potrditev iz Teherana
Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je sprva danes med obiskom v Omanu dejal, da “tehnični pogovori delovnih skupin niso načrtovani”.
Dodal je, da bo nov krog pogajanj potekal takrat, “ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in bo dosežen dogovor o datumu in kraju”, je ob sklicevanju na iranske medije poročala nemška tiskovna agencija DPA. Poudaril je še, da se bodo posvetovanja nadaljevala prek posrednikov.
Nato pa so v Teheranu potrdili, da bo delegacija strokovnjakov iz Irana ta teden odpotovala v Katar, kjer bodo potekali pogovori o izvajanju nekaterih delov memoranduma o soglasju Irana in ZDA.
“Strokovna delegacija iz Islamske republike Iran bo ta teden odpotovala v Doho”, da bi razpravljala o izvajanju določb memoranduma, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei.
“Nismo še vstopili v fazo pogajanj o končnem sporazumu,” je ob tem dejal Bagei in dodal, da “v prihodnjih dneh ne bo nobenih pogajalskih sestankov z ameriško stranjo na nobeni ravni”.
Hormuška ožina je ključna pomorska pot za izvoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz zalivskih držav. Foto: Reuters
Dogovor o prenehanju napadov
ZDA in Iran so se dogovorili o prenehanju napadov v Perzijskem zalivu in obnovitvi pogovorov o Hormuški ožini, skozi katero bo znova stekel pomorski promet, potem ko je bil začasni mirovni dogovor ogrožen zaradi medsebojnih napadov v zadnjih dneh.
“Tehnični pogovori se bodo nadaljevali na vseh področjih memoranduma o soglasju. Obe strani bosta za zdaj prekinili sovražnosti, ladijski promet pa bo lahko znova nemoteno potekal,” je povedal ameriški uradnik, ki se je skliceval na memorandum o soglasju, ki je bil sprejet 17. junija in je bilo v njem predvideno ponovno odprtje Hormuške ožine za pomorski promet.
Ameriški portal Axios, ki je prvi poročal o prekinitvi sovražnosti in se pri tem skliceval na visokega ameriškega uradnika, je poročal, da se nameravajo predstavniki ZDA in Irana znova sestati v torek v katarski prestolnici Doha. Na pogovorih naj bi se osredotočili na Hormuško ožino.
Nekdanji ameriški veleposlanik v Omanu Richard Schmierer je za Al Džaziro dejal, da je Washingtonu in Teheranu s posredovanjem Katarja in Pakistana uspelo znova sesti za pogajalsko mizo.
“Mislim, da sta Katar in Pakistan verjetno uspešno posredovala, da bi obe strani prepričala k umiritvi razmer,” je dejal in dodal, da “obe strani zdaj menita, da sta dosegli svoj cilj oziroma poslali svoje sporočilo”.
Teheran vztraja pri pravici do nadzora nad Hormuško ožino. Foto: Reuters
Po njegovih besedah je vsaka stran “z vojaškimi ukrepi poudarila svojo razlago” memoranduma o soglasju, a se zdaj zdi, da obe verjameta, da se lahko “vrneta k diplomatskemu dialogu”.
Schmierer pričakuje, da bosta Katar in Pakistan sodelovala tudi na torkovih pogovorih ter poskušala prispevati k nadaljnjemu zmanjševanju napetosti.
“Morda smo za zdaj prešli obdobje medsebojnih povračilnih vojaških napadov. V torek pa bomo, upam, priča uspešnemu diplomatskemu procesu, ki bo pomagal razjasniti razmere v Hormuški ožini,” je dodal.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo izjavil, da lahko le Teheran znova odpre Hormuško ožino in nihče drug.
Grožnje Trumpa
Vrnitev k diplomaciji sledi večdnevnim napadom in povračilnim ukrepom, potem ko je iranski izstrelek v četrtek zadel tovorno ladjo v Hormuški ožini. Tako ZDA kot Iran so drugo stran obtožili kršenja začasne prekinitve ognja, ki je bila dogovorjena z memorandumom o soglasju.
Iran je zgodaj v nedeljo izstrelil rakete in brezpilotne letalnike proti ameriškim vojaškim oporiščem v Kuvajtu in Bahrajnu, kmalu po tem, ko je Trump zagrozil, da Islamska republika Iran ne bo več obstajala, če ne bo spoštovala dogovora o končanju vojne.
Začasni mirovni sporazum v 14 točkah je bil namenjen ustavitvi vojne, ki so jo ZDA in Izrael začeli z napadi na Iran konec februarja, ter ponovnemu odprtju Hormuške ožine, medtem ko bi se nadaljevali pogovori o vprašanjih iranskega jedrskega programa, zamrznjenih iranskih sredstev in sankcijah.
V okviru memoranduma o soglasju se je Iran strinjal, da si bo v Hormuški ožini “po svojih najboljših močeh prizadeval za varen prehod komercialnih plovil brez plačila 60 dni”.
Savdska Arabija skuša izvoz nafte s Hormuške ožine preusmeriti tudi na 1200 km dolg naftovod, ki povezuje Perzijski zaliv z Rdečim morjem. Foto: Reuters
Iran in Oman sta imela medtem v Maskatu prvi sestanek skupnega odbora za Hormuško ožino, je na omrežju X sporočil namestnik iranskega zunanjega ministra Garibabadi, ki je povedal, da sta si izmenjala mnenja o suverenih pravicah držav ob Perzijskem zalivu ter o prihodnjem upravljanju ožine na podlagi začasnega sporazuma.
Waltz: Iran zaradi ožine popolnoma osamljen
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Mike Waltz je prepričan, da je Iran zaradi prizadevanj za uvedbo pristojbin za plovbo skozi Hormuško ožino “popolnoma osamljen” in da njegov vpliv nad to ključno pomorsko potjo “iz dneva v dan slabi”.
Kot je povedal za Fox News, zalivske države že razvijajo alternativne poti. Po njegovih besedah tako Združeni arabski emirati kot Savdska Arabija širijo naftovode, da bi zaobšli Hormuško ožino.
ZDA bodo v prihodnje, tako Waltz, ustvarile tudi alternative svoji vojaški razporeditvi na Bližnjem vzhodu, in sicer z dodatno utrditvijo nekaterih oporišč ter morebitno preselitvijo drugih v podzemne objekte. “Vzvod, za katerega Iran meni, da ga ima, zato izginja vse hitreje – dobesedno iz tedna v teden,” je zatrdil ameriški veleposlanik.
Waltz je še poudaril, da je tudi Kitajska nasprotovala uvedbi pristojbin ali plačil za plovbo skozi Hormuško ožino, ob tem pa zatrdil, da je Oman zavrnil iranski predlog za pomoč pri vzpostavitvi potrebne infrastrukture.
Oglas