Pokojnina prihodnosti bo vse bolj odvisna od posameznika. Foto: Televizija Slovenija
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Starejši si želijo dostojnega dohodka po desetletjih dela, mlajše pa vse bolj skrbi, ali bodo ob upokojitvi sploh lahko računali na primerljivo pokojnino.
Oglas
Danes dela le 1,53 zaposlenega na enega upokojenca
Obvezno pokojninsko zavarovanje je sistem pravic in obveznosti, v katerem zavarovanci z vplačevanjem prispevkov pridobijo pravico do denarnih prejemkov in drugih ugodnosti ob nastopu socialnih tveganj, predvsem starosti, invalidnosti in smrti. To področje ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. “Obvezni pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da delovno aktivno prebivalstvo s svojimi prispevki neposredno financira pokojnine trenutnih upokojencev. Generacija, ki zdaj dela, plačuje za pokojnine tistih, ki so upokojeni in ki so med svojo aktivno dobo plačevali prispevke za prejšnjo generacijo,” pojasnjuje Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Strokovnjaki že več let opozarjajo, da se razmerje med številom zaposlenih in upokojencev slabša. Nekoč je bilo za enega upokojenca več delovno aktivnih ljudi, danes pa ta številka pada predvsem zaradi staranja prebivalstva. Zato postaja vprašanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema eno ključnih gospodarskih in socialnih vprašanj države.
Obrni kovanec
Oddaja je na sporedu ob torkih ob 17.50 na 1. programu TV Slovenija.
“Danes dela le 1,53 zaposlenega na enega upokojenca in demografija je ključen negativni dejavnik, s katerim se srečujejo vse države, saj se pojavlja skrb, koliko bo tistih, ki bodo plačevali prispevke, ko bomo mi v pokoju,” poudarja Papež. Slovenija se, podobno kot druge evropske države, spoprijema z izrazitimi demografskimi spremembami: staranjem prebivalstva, nizko rodnostjo in podaljševanjem življenjske dobe. Prav mladi bodo spremembe najbolj občutili. Sploh tisti, ki po končanem študiju ne dobijo zaposlitve takoj in posledično tudi pozneje vstopajo v obvezno pokojninsko zavarovanje. To pomeni, da bodo imeli tudi pozneje izpolnjena oba pogoja za upokojitev: zahtevano upokojitveno starost in 40 let delovne dobe. Upokojitvena starost se bo po lanski pokojninski reformi od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in bo leta 2035 za tiste s 40 leti pokojninske dobe znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. “Za mlade je zdaj bistveno, da čim prej dobijo redno službo, si pridobijo stanovanje in ustvarijo družino s čim več otroki, ki bodo pozneje lahko vplačevali v sistem pokojninskega zavarovanja. Moram povedati, da je trenutno med zavarovanci že 170.000 tujih delavcev, ki obsegajo že 17 odstotkov delovne sile, in to je dejansko skrb vzbujajoče glede na demografske trende v Sloveniji,” dodaja direktor Zpiza.
Mlade tudi skrbi, da se bodo pogoji za upokojitev ob njihovi upokojitvi še zaostrili. “Prav gotovo pogoji za upokojitev čez 40 let ne bodo enaki. Pri pokojninski zakonodaji je predvsem pomembno, da bomo tudi v prihodnje pravočasno sprejemali modre, strokovne in nepolitične spremembe ter s tem zagotovili dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Lani sprejeta pokojninska reforma je dober temelj, na katerem se lahko gradi tudi v prihodnje,” meni Marijan Papež.
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Foto: Televizija Slovenija
Kdo danes polni pokojninsko blagajno
Prispevke plačujejo zaposleni, samostojni podjetniki, kmetje in številne druge skupine zavarovancev. Številni, ki se vključujejo na trg dela kot samostojni podjetniki, velikokrat vplačujejo minimalne prispevke, kar ima pozneje seveda vpliv na njihovo pokojnino. “Skoraj 80 odstotkov oziroma približno 75.000 samostojnih podjetnikov plačuje prispevke od najnižje osnove, kar pomeni, da s svojimi vplačanimi prispevki ne dosežejo pokojnine, ki bi bila nad najnižjo pokojninsko osnovo. Približno četrtina pokojnine je tako socialni korektiv, da lahko za 40 let dela prejmejo 826 evrov zagotovljene pokojnine. Če bi se obračunala iz njihovih vplačanih prispevkov, bi znašala zgolj 600 evrov,” pojasnjuje sogovornik.
Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine – nižja pokojnina?
Lanska reforma pokojninskega sistema prinaša tudi podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove na 40 let, pri čemer se izloči pet najmanj ugodnih let, in postopno zviševanje odmernega odstotka, kar naj bi večini prihodnjih upokojencev prineslo višje pokojnine. Referenčno obdobje je število let, iz katerih se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove. Če se to obdobje podaljša, se v izračun vključijo tudi leta z nižjimi dohodki, ki so jih imeli številni na začetku kariere ali v obdobjih brezposelnosti, dela s krajšim delovnim časom ali starševskega dopusta. Podaljšanje referenčnega obdobja lahko za del prihodnjih upokojencev pomeni torej nižjo pokojnino: “V povprečju podaljšanje referenčnega obdobja pomeni nižje pokojnine, ampak v zakonu so vnesene številne varovalke oziroma ugodnosti, saj se bo odmerni odstotek do leta 2035 zvišal s 63 odstotkov na 70 odstotkov. Tako bi pokojnina nekoga, ki je svoje delovno obdobje prejemal 1500 evrov neto plače, danes znašala slabih 950 evrov, če pogledamo v leto 2035, ko se bo odmerni odstotek zvišal, pa kljub podaljšanju referenčnega obdobja čez 1000 evrov,” še pojasnjuje Marijan Papež.
Varčevanje. Foto: Televizija Slovenija
S študentskim delom do prvih mesecev pokojninske dobe
Pomemben delež v pokojninski blagajni zajemajo tudi prispevki od študentskega dela, saj študenti in delodajalci že vrsto let plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar študentom prinaša tudi pokojninsko dobo. “Lani je bilo v pokojninsko zavarovanje vključenih več kot 105.000 študentov, ki so si z delom zagotovili povprečno dva meseca in 20 dni pokojninske dobe, naš zavod pa je pobral skoraj 89 milijonov evrov prispevkov. To študentsko delo pa je najpomembnejše za medgeneracijski dogovor, da mladi že razmišljajo o času svoje upokojitve in da jim ni vseeno, kaj bo s pokojninskim sistemom. Številni vedo, da se bodo na podlagi študentskega dela lahko prej upokojili,” na pomen študentskega dela opozarja Marijan Papež.
Nasvet upokojencev mladim: Za dostojno starost začnite varčevati že pri prvi plači
Obveznemu pokojninskemu zavarovanju pravimo tudi prvi pokojninski steber, velik del delavcev pa je vključen še v prostovoljno kolektivno pokojninsko zavarovanje, ki ga po mnenju Erika Hofbauerja, podpredsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, podpirajo tudi zdajšnji upokojenci: “Temelj socialne varnosti starejših mora ostati prvi steber, ki zagotavlja pokojnino na podlagi medgeneracijske solidarnosti, dodatno zavarovanje oziroma pokojnina ali t. i. drugi steber pa naj bo le nadgradnja oziroma dopolnitev osnovnega dohodka v starosti. Za zdaj je to zavarovanje še prostovoljno, vendar bi bilo sčasoma pametno, da bi postalo obvezno, saj drugi pokojninski steber v teh negotovih časih pomeni dodatek k pokojnini, ki ti omogoča boljše preživetje.” Kolektivno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vplačujejo delodajalci, delno pa lahko tudi zaposleni. Je tudi edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo.
Nova pravila igre za mlade: do finančne varnosti v starosti z dolgoročnim vlaganjem in varčevanjem
Če je bilo nekoč samoumevno, da bo pokojnina temelj finančne varnosti v starosti, mlajše generacije o tem niso več tako prepričane. Mladi vse manj razmišljajo o pokojnini kot o nečem, kar bo zagotovila izključno država. Namesto tega gradijo lastno finančno varnost z vlaganjem, dodatnim varčevanjem in ustvarjanjem več virov prihodkov ter si postopoma gradijo lasten pokojninski sklad in povečujejo svojo finančno svobodo. Zato jih privlačijo dolgoročne naložbe, predvsem indeksni skladi ETF in razpršeno vlaganje v druge finančne instrumente. “Če primerjamo donose različnih finančnih instrumentov, kot so varnejše naložbe – depoziti in evropske državne obveznice – in po drugi strani bolj tvegane naložbe v ameriške, nemške in tudi slovenske indekse, opažamo, da je imel v zadnjih 20 letih najvišje donose ameriški borzni indeks S & P 500; tak rang donosa je imelo tudi zlato,” pojasnjuje Jurij Bajželj iz platforme Obrestuj.si. Ob tem pa opozarja, da pretekli donosi seveda niso jamstvo ali kazalnik nadaljnjih donosov.
Čedalje več zanimanja med mladimi vzbuja tudi naložbena strategija FIRE (Financial Independence, Retire Early) ali “finančna neodvisnost, zgodnja upokojitev”. “Ta trend se je začel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA: zelo disciplinirani varčevalci oziroma investitorji se praktično odpovedo potrošništvu in približno 50–70 odstotkov svojih dohodkov namenijo izključno vlaganju in s tem hitrejši upokojitvi. Zanimivo pa je, da večina teh mlajših upokojencev ne zdrži dolgo v zgodnji upokojitvi in se po kakem letu znova vrnejo na trg dela,” pravi Marja Milič, strokovnjakinja za osebne finance.
Kljub temu večina ekonomistov opozarja, da popolna zamenjava javnega pokojninskega sistema z zasebnim investiranjem in varčevanjem ni realna. Najodpornejši model za prihodnost ostaja kombinacija javne pokojnine in dolgoročnega zasebnega vlaganja. Vzdržen pokojninski sistem bo zahteval združevanje daljše delovne aktivnosti, večje zaposlenosti, odgovornega upravljanja javnih financ in predvsem več osebne odgovornosti posameznikov za lastno finančno varnost v starosti. Pokojnina prihodnosti tako ne bo več temeljila zgolj na državnem sistemu, ampak tudi na pravočasnem in premišljenem dodatnem varčevanju.
Pokojnina in Dolgoročno varčevanje
Oglas