Ankaranski župan prikazuje, kaj bi izgubli, če bi se uresničila želja oziroma tožba mestne občine Koper. Foto: Radio Capodistria
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“Presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, da nas Mestna občina Koper toži in želi spremeniti mejo tako, da bi potekala vzporedno z Jadransko cesto,” je izjavil župan Ankarana Gregor Strmčnik in spomnil, da je že pred dobrimi 20-imi leti Koper poskušal odščipniti del Ankarana in Bertokov, a je Ustavno sodišče odlok razveljavilo. Za tokratnim poskusom, ki bi za Ankaran pomenil izgubo približno ene tretjine ozemlja, pa tudi koncesijo Luke, po besedah Strmčnika stoji kapital, ki si ne želi njihovega vmešavanja v razvojne načrte pristanišča: “Če je že občina nastala, naj jo imajo, ampak bo tako okrnjena, da na načrt razvoja in širitve pristanišča tudi formalno ne bo mogla vplivati.”
Oglas
Delitvena bilanca med občinama po 15 letih od ustanovitve občine še ni zaključena. Do konca leta 2017 je bilo na Ankaran prepisanih 720 parcel, nekatere pa so ostale predmet spora. Zaradi tega sta občini sprožili vzajemni tožbi, ker ne ena ne druga nista soglasni, kateri pripadajo določena zemljišča. Zato ne drži, da gre za novo tožbo, in ne drži, da gre za vprašanje meja, zatrjuje podžupan Mestne občine Koper Janez Starman: “Gre za vprašanje, da se bo ugotovilo, kaj je spadalo v naselje Ankaran, ki je bilo oddvojeno z odločbo Ustavnega sodišča in kaj ne. Mi trdimo, da v naselje Ankaran ni spadal prostorski okoliš s številko 381 in želimo, da se razčisti, ali ta okoliš, ki dejansko ni spadal v naselje, ampak v katastrsko občino Ankaran, je bil del naselja Ankaran.”
Ustavno sodišče, ki je ustanovilo občino Ankaran, mej ni določilo, zato se bo moralo o tem, kaj sodi v naselje Ankaran, zdaj ukvarjati Upravno sodišče. To je sicer na predlog občine Koper za sporna zemljišča izdalo začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja z njimi.
Oglas