Inflacija je junija pričakovano dobila dodaten pospešek. Cene življenjskih potrebščin so bile v medletni primerjavi višje za 3,6 odstotka predvsem zaradi podražitev stanovanj, vode in energentov. Po harmoniziranem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila medletna inflacija višja, namreč 3,7-odstotna, je danes objavil statistični urad. Država je medtem v prvem četrtletju letos ustvarila primanjkljaj v višini 607 milijonov evrov oz. 3,5 odstotka BDP, javni dolg pa je bil z nekaj nad 46,31 milijarde evrov oz. 64,8 odstotka BDP medletno nižji.

V primerjavi s prejšnjim mesecem letna rast cen ostaja nespremenjena, tj. 3,6-odstotna. Junija lani je bila 2,2-odstotna. Mesečna inflacija se je medtem junija letos glede na maj zvišala za 0,3 odstotne točke na 0,8 odstotka.

K letni inflaciji so tudi junija največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 9,9 odstotka). Z 0,7 odstotne točke so sledile podražitve v skupini prevoz (za 4,7 odstotka), ki odražajo visoke cene naftnih derivatov. 0,5 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 4,8 odstotka), po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale višje cene v zdravstvu (za 5,1 odstotka) ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 odstotka).

Cene življenjskih potrebščin so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zrasle za 3,5 odstotka (v istem obdobju lani za 2,6 odstotka). Najbolj so se cene zvišale v skupini rekreacija, šport in kultura (za 12,3 odstotka), sledile so podražitve v skupinah prevoz (za pet odstotkov), alkoholne pijače in tobak (za 4,5 odstotka), stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 3,9 odstotka) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,7 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene zvišale najmanj, in sicer za 0,3 odstotka.

Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale za 16,7 odstotka višje cene počitniških paketov, ki so k njej prispevale 0,7 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so jo zvišale še podražitve nastanitvenih storitev (za 4,1 odstotka), tobačnih izdelkov (za 2,2 odstotka) in preostale junijske podražitve. Po drugi strani so inflacijo po 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva, ki so se v povprečju pocenili za 1,4 odstotka oz. za 1,3 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 3,7-odstotna, potem ko je maja dosegla 3,8-odstotka, junija pred enim letom pa 2,5-odstotka. Mesečna rast cen je znašala 0,5 odstotka, potem ko je bila maja pri 0,3 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,6 odstotka, pri blagu pa za 3,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,9 odstotka oz. 0,1 odstotka.

Evropski statistični urad Eurostat sicer še ni objavil prve ocene za junijsko inflacijo v evrskem območju, tako da primerjave še niso mogoče. Glede na začetek leta so se cene do konca junija dvignile za 3,5 odstotka oz. za 3,3 odstotka po harmoniziranem indeksu. V prvih šestih mesecih skupaj je medtem medletna inflacija dosegla tri odstotke oz. 3,1 odstotka po indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju višji kot lani, javni dolg nižji

Medtem je država v prvem četrtletju letos ustvarila primanjkljaj v višini 607 milijonov evrov oz. 3,5 odstotka BDP, je še objavil statistični urad. To je bilo več kot v enakem času lani, ko je dosegel 468 milijonov evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Javni dolg je bil medtem z nekaj nad 46,31 milijarde evrov oz. 64,8 odstotka BDP medletno nižji.

Javnofinančni primanjkljaj v prvih treh mesecih letos je bil medtem nižji kot v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je ustavil pri 704 milijonih evrov oz. 3,8 odstotka BDP. Podoben po obsegu je bil v drugem lanskem trimesečju, ko je znašal 599 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka BDP. Skoraj izravnane pa so bile javne finance v tretjem lanskem četrtletju. V celotnem letu 2025 se je tako primanjkljaj sektorja država ustavil pri skoraj 1,8 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka BDP.

V sektorju država so statistiki v prvih treh letošnjih mesecih 21. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so dosegli nekaj več kot 8,30 milijarde evrov in bili medletno višji za 667 milijonov evrov ali 8,7 odstotka. Skupne prihodke so po pojasnilih statističnega urada tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so bili v medletni primerjavi višji za 377 milijonov evrov oz. 12,5 odstotka. Davčni prihodki so zrasli za 229 milijonov evrov oz. 6,6 odstotka.

A rast odhodkov je presegla rast prihodkov. Skupni izdatki države so se tako v prvem letošnjem trimesečju ustavili pri 8,91 milijarde evrov in se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zvišali za 806 milijonov evrov ali 9,9 odstotka.

Nominalno so se najbolj povečali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 256 milijonov evrov oz. za osem odstotkov. Sredstva za zaposlene, torej za plače v javnem sektorju, so bila višja za 198 milijonov evrov ali za 9,3 odstotka. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili medletno višji za 185 milijonov evrov oz. za 22,4 odstotka, izdatki za obresti na dolg države pa za 15 milijonov evrov ali za 6,8 odstotka.

Konsolidirani bruto javni dolg je ob koncu prvega četrtletja letos znašal nekaj več kot 46,31 milijarde evrov ali 64,8 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem leto dni prej je bil nižji za 906 milijonov evrov oz. 4,8 odstotne točke, gledano v deležu BDP. Malenkost nižji, za devet milijonov evrov oz. 0,9 odstotne točke, je bil tudi glede na konec leta 2025. Znižal se je predvsem dolg na podlagi kratkoročnih posojil, so pojasnili statistiki.

Dolg države na centralni ravni je znašal 45,33 milijarde evrov ali 63,4 odstotka BDP, dolg lokalnih skupnosti je dosegel 1,31 milijarde evrov ali 1,8 odstotka BDP, skladi socialne varnosti pa so izkazali za 68 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP dolga.