Carina se bo praviloma obračunala s carinsko deklaracijo. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kupci iz EU-ja bodo morali po novem poleg DDV-ja plačati še začasno carinsko dajatev v znesku treh evrov za vsak izdelek oziroma tarifno postavko v pošiljki, zaradi česar se bodo spletni nakupi iz držav zunaj Evropske unije za omenjeno vsoto podražili.
Oglas
V Bruslju navajajo, da je glavni namen spremembe evropske carinske zakonodaje vzpostaviti enake konkurenčne pogoje oziroma odpraviti nelojalno konkurenco evropskim trgovcem, zmanjšati pritisk na carinske organe in bolje zaščititi enotni trg EU-ja ter kupce pred nevarnimi oziroma neskladnimi izdelki. Samo lani je namreč v EU prispelo skoraj 5,9 milijarde nizkocenovnih izdelkov iz držav zunaj EU-ja.
Začasna carinska dajatev v znesku treh evrov
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je na svoji spletni strani pojasnila, da nova ureditev določa, da se za vsak izdelek oziroma posamezno postavko na carinski deklaraciji obračuna začasna carinska dajatev v znesku treh evrov. Ob tem ostaja v veljavi tudi obračun DDV-ja, pri čemer se v davčno osnovo po novem všteva tudi znesek carinske dajatve.
Če na primer kupec naroči paket iz Kitajske, v katerem so trije različni izdelki, bodo ti obravnavani kot ločene postavke. Skupna carinska dajatev bo tako znašala devet evrov, dodatno pa bo obračunan še DDV. V primeru naročila enakih izdelkov, denimo dveh majic, ki sodita v isto tarifno postavko, pa se obračuna le ena carinska dajatev v znesku treh evrov.
Pri nakupu izdelka v vrednosti 10 evrov se bo tako prištela carinska dajatev v znesku treh evrov, zato bo davčna osnova znašala 13 evrov. Ob 22-odstotni stopnji DDV-ja to pomeni še 2,86 evra davka. Skupni dodatni strošek tako znaša 5,86 evra.
Furs tudi opozarja, da morajo biti kupci pri spletnih nakupih pozorni na dejansko lokacijo odpreme blaga. Nekatere spletne trgovine uporabljajo evropske domene ali cene prikazujejo v evrih, čeprav izdelke pošiljajo iz držav zunaj EU-ja. V takšnih primerih se nova dajatev obračuna ne glede na videz spletne trgovine.
Velike spletne trgovine naj bi carinsko dajatev zaračunavale ob nakupu. Foto: Reuters
Nakupi na največjih spletnih platformah naj bi potekali kot do zdaj
Večina paketov v vrednosti pod 150 evrov iz tretjih držav je v EU prispela prek nakupov na velikih spletnih trgovskih platformah, kot so denimo AliExpress, Amazon, Temu, Shein …
Večina prodajalcev iz držav zunaj EU-ja je bila že registrirana v sistemu IOSS (Import One-Stop Shop), s katerim so kupcem ob nakupu zaračunavali davek na dodano vrednost (DDV) in ga nato odvajali v EU-ju. Po navedbah Bruslja so pošiljke, pri katerih je bil DDV že plačan, predstavljale približno 93 odstotkov vsega spletnega uvoza v EU.
Sistem IOSS naj bi se od julija predvidoma uporabljal tudi za pobiranje novih začasnih carinskih dajatev v znesku treh evrov, ki jih bo kupec poravnal ob koncu nakupa. Tako kupcem ne bo treba plačevati dodatnih dajatev ob dostavi paketa.
“Carina se bo praviloma obračunala na podlagi carinske deklaracije, ne glede na to, ali gre za pošiljko, naročeno prek posebne uvozne ureditve IOSS, kjer se DDV obračuna in plača že ob naročilu, ali za carinjenje po običajni poti. Lahko pa se imetnik številke IOSS in prevoznik pošiljke (nacionalna ali hitra pošta) dogovorita, da se bo carina tako kot DDV obračunala že ob naročilu. V tem primeru bo kupec ob naročilu plačal vse dajatve, prevoznik pošiljke pa bo poskrbel, da bo carinska dajatev nakazana carinskemu organu. Dodajamo še, da takega poslovnega modela pri nas sicer še nismo zaznali. Po informacijah iz drugih držav članic pa se pri njih pojavlja tudi takšna praksa,” so za MMC pojasnili na Fursu.
Za carinske postopke je pristojna država vstopa blaga
Za carinske postopke je pomembna prva vstopna točka v EU-ju. Velik del pošiljk iz Kitajske prihaja prek velikih logističnih vozlišč za e-trgovino na Nizozemskem in v Belgiji. V zadnjem času pa so se zaradi nižjih logističnih stroškov in novih distribucijskih centrov vstopne točke za trgovske platforme preselile tudi na Madžarsko in Poljsko. Če je blago tam ocarinjeno in dano v prost promet, nato do Slovenije potuje kot običajna pošiljka znotraj enotnega trga.
“Če pošiljka iz tretje države najprej prispe v drugo državo članico EU-ja, bo dajatev obračunana v okviru uvoznega carinskega postopka tam, kjer bo obravnavana carinska deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet. Če je pošiljka carinjena na primer na Madžarskem ali v Belgiji, bo dajatev obračunana v tej državi članici v okviru tam izvedenega postopka. Po sprostitvi v prosti promet se pošiljka obravnava kot unijsko blago in potuje naprej brez ponovnega uvoznega carinjenja v namembni državi članici,” so še pojasnili na Fursu.
Spremembe se nanašajo tudi na vračilo blaga. Foto: EPA
Manj možnosti za vračilo dajatev
Pomembna sprememba zadeva tudi vračilo blaga. Z novo ureditvijo ni več mogoče razveljaviti carinske deklaracije zgolj zaradi vračila izdelka, kupljenega na daljavo, če njegova vrednost ne presega 150 evrov.
To pomeni, da kupci ob običajnem vračilu blaga ne bodo mogli zahtevati povračila že plačanih carinskih dajatev in DDV-ja. Po novi ureditvi bo kupec, ki bo vračal naročeni izdelek pošiljatelju, do povračila uvoznih dajatev upravičen le v primeru, ko prejeti izdelek ne bo ustrezal naročenemu ali bo poškodovan oziroma bo imel napako.
Če boste na primer naročili majico v velikosti 36 in jo tudi prejeli, po prejemu pa ugotovili, da vam je premajhna, do povračila uvoznih dajatev ne boste upravičeni. Dobavljeno vam je bilo namreč blago, kakršno ste naročili. Enako bo veljalo, če boste po prejemu pošiljke ugotovili, da vam izdelek preprosto ni všeč.
Nasprotno pa boste upravičeni do povračila uvoznih dajatev, če boste naročili majico velikosti 36, prejeli pa majico velikosti 38. Pogoj za povračilo dajatev je, da se neustrezno blago vrne pošiljatelju z vložitvijo izvozne carinske deklaracije, lahko pa se tudi uniči pod carinskim nadzorom. “Izvedbo carinskega postopka zahtevajte ob oddaji pošiljke,” svetujejo na Fursu.
Slovenija prejela skoraj 120 milijonov evrov DDV-ja
Obračun DDV-ja v primerih, ko je bila Slovenija poročana kot država članica potrošnje oz. namembna država članica. (Posebna uvozna ureditev se uporablja od 1. 7. 2021.) Vir: Furs
LetoZnesek DDV1. 7. do 31. 12. 20212.931.61020228.129.181202314.345.172202433.057.427202544.873.8941. 1. do 31. 5. 202616.520.588Skupaj119.857.872
Oglas