Društvo Berliner Unterwelten (Berlinsko podzemlje) želi v sodelovanju z muzejem holokavsta bunker spremeniti v muzej z razstavo o koncu vojne. Foto: AP

Društvo Berliner Unterwelten (Berlinsko podzemlje) želi v sodelovanju z muzejem holokavsta bunker spremeniti v muzej z razstavo o koncu vojne. Foto: AP



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

A zdaj nameravajo tudi tega zrušiti, na njegovem mestu pa zgraditi stanovanjsko-poslovne objekte.

Oglas

Sedež tretjega rajha, ki ga je zgradil Hitlerjev najljubši arhitekt Albert Speer, je bil hudo poškodovan ob koncu druge svetovne vojne, nato pa so ga leta 1949 po ukazu sovjetskih sil porušili. Vendar na zapuščenem zemljišču še vedno stoji bunker.

Berlinski senator za stanovanja Christian Gaebler (SPD) meni, da je čas, da ta objekt odstranijo. “Ne bomo ovirali novih stanovanjskih projektov samo zato, da ohranimo bunker, ki bi lahko postal celo romarski kraj,” je povedal za časopis BZ.

Spet drugi menijo, da bi morali bunker ohraniti. Dietmar Arnold, predsednik društva Berliner Unterwelten (Berlinsko podzemlje), je za BBC povedal, da bi bila porušitev bunkerja “popolna norost”. “To je ena od lokacij storilcev. To je bilo središče moči nacistične Nemčije, Hitlerjev sedež tretjega rajha, in to so zadnji ostanki,” je dejal.

Arnold želi v sodelovanju z muzejem holokavsta lokacijo spremeniti v muzej ter spominsko mesto z razstavo o koncu vojne. “V Nemčiji je bilo uničene že toliko zgodovine – tako komunistične kot nacistične. Tega ne moremo nadaljevati.”


Bolj znani Führerbunker severno od Berlina, kjer sta Hitler in Eva Braun storila samomor. Foto: AP

Bolj znani Führerbunker severno od Berlina, kjer sta Hitler in Eva Braun storila samomor. Foto: AP

“Izjemna zgodovinska vrednost”

Arnold je bil nazadnje v bunkerju leta 2007, ko je dejal, da je v zelo dobrem stanju. Poudaril je, da to ni bolj znani Führerbunker, kjer sta Hitler in njegova žena Eva Braun storila samomor in ki leži približno 120 metrov severneje.

Berlinski bunker so uporabljali zaposleni na uradu. Ob koncu vojne so v njem uredili bolnišnico.

Po Arnoldovih besedah je še vedno nedotaknjenih 1200 kvadratnih metrov bunkerja; stene in strop sta debela po 1,7 metra. Verjame, da bi bilo mogoče celo graditi na vrhu, ne da bi porušili celoten bunker.

Lani je berlinski državni svet za spomenike izrazil kritiko do načrtov za rušitev bunkerja, za katerega je dejal, da ima “izjemno zgodovinsko vrednost”.

“Sedež tretjega rajha je bil center za načrtovanje in začetna točka druge svetovne vojne ter simbolizira tudi katastrofalni konec nacističnega režima,” je sporočil svet. “Glede na njegov potencialni pomen kot zgodovinski spomenik bi bilo treba njeno stanje in morebitno uvrstitev na seznam zaščitenih spomenikov oceniti pri državnem uradu za varstvo kulturne dediščine.”

Oglas