Pogled na katarsko prestolnico Doho. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Osnova za pogovore je 14-članski začasni memorandum o soglasju, ki sta ga državi podpisali junija. V njem je predvideno, da se bosta strani še naprej pogajali s ciljem, da bi po 60 dneh dosegli trajni mirovni dogovor. Kot posredniki med stranema delujejo pogajalci iz Katarja in Pakistana.
Oglas
Kot je dejal neki katarski predstavnik, sta v Doho prišla tudi Trumpov posebni pogajalec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner, ki sta se v torek sestala s katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom al Tanijem, da bi “pripravila temelje za pogajanja”, samih pogovorov pa se nato nista udeležila.
Iransko delegacijo je vodil namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi. V Teheranu so sporočili, da so njihove ključne zahteve dogovor o upravljanju Hormuške ožine in sprostitev šestih milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev. Iranski predstavnik je dejal, da se bo ta krog pogovorov osredotočil prav na ti dve vprašanji.
Ameriški predsednik Donald Trump pa je dejal, da se bodo v Katarju pogovarjali tudi o jedrskih temah. “Iran ne sme imeti jedrskega orožja,” je znova zatrdil. Obenem je dejal, da pogovori z Iranom “potekajo zelo dobro” in da je za ameriškimi predstavniki “nekaj dobrih srečanj”.
“Jedrsko razoroževanje Irana zelo dobro napreduje,” je Trump še dejal, ko se je pripravljal na vkrcanje na letalo Air Force One, ki mu ga je lani podaril Katar. “Zelo močno smo jih udarili, ampak se zelo dobro razumemo,” je dodal.
V Dohi pogovori predstavnikov ZDA in Irana
Nemčija razmišlja o umiku ladij za odstranjevanje min v Hormuški ožini
Nemčija bi lahko odpoklicala svoji vojaški ladji, nameščeni v Džibutiju v Afriki za morebitno vojaško operacijo v Hormuški ožini, je dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Kot je pojasnil, za zdaj namreč ne kaže, da bodo pogoji za izvedbo operacije za zagotovitev varnosti te pomembne plovne poti kmalu izpolnjeni.
“Ne bosta čakali v nedogled,” je glede ladij nemške vojske dejal Pistorius. Po njegovih besedah trenutno ni mogoče predvideti, kdaj bodo izpolnjeni pogoji za vojaško misijo za zagotovitev varnosti v Hormuški ožini, tej pomembni svetovni poti za prevoz energentov.
Nemčija je sredi junija na območje poslala minolovca in oskrbovalno ladjo v okviru priprav na operacijo odstranjevanja min. Vendar pa so predpogoji za operacijo sporazum o trajnem prenehanju sovražnosti, soglasje sosednjih držav Irana in Omana ob ožini ter pravni okvir, vključno z odobritvijo nemškega parlamenta. “Trenutno ne vidim nobenega scenarija, v naslednjih dneh ali tednih, da bi lahko vstopili v Hormuško ožino, da bi odstranili mine,” je dejal Pistorius. Ob tem je opozoril, da je Iran ta teden Franciji poslal jasno sporočilo, v katerem je zavrnil tovrstno misijo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in sultan Omana Hajtam bin Tarik sta se v ponedeljek v Parizu dogovorila za skupne operacije razminiranja v Hormuški ožini. V Teheranu so v odzivu opozorili Francijo, da razminiranje izvaja Iran in nobena druga država. Pri tem so se sklicevali na memorandum o soglasju, ki so ga sredi junija sklenili z ZDA.
Francija in Velika Britanija sta na čelu koalicije držav, ki v konflikt niso vpletene in bi bile po končanju sovražnosti pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnosti in odstranjevanju min v Hormuški ožini. Macron je sicer poudaril, da gre za predlog, ki je odvisen od sporazumov med Iranom in ZDA ter tudi soglasja Omana.
Izraelski vojaki ob meji z Libanonom. Foto: Reuters
Kac: Izraelski vojaki v Libanonu, Siriji in Gazi nimajo časovnega okvira za umik
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je predtem dejal, da bodo izraelske sile ostale na t. i. varnostnih območjih, vzpostavljenih v Libanonu, Siriji in Gazi, brez časovnega okvira za umik.
Izraelske sile bodo ostale “na varnostnih območjih v Libanonu, Siriji in Gazi za nedoločen čas, da bi zaščitile naše prebivalce in skupnosti pred džihadističnimi elementi”, je dejal Kac na slovesnosti v čast izraelskim vojakom, ubitim med vojno v Libanonu leta 2006. “Ne bomo se umaknili z varnostnih območij,” je zatrdil.
Izrael in Libanon sta v petek pod okriljem ZDA podpisala okvirni sporazum, katerega cilj je utreti pot za mirovni sporazum med državama in razorožiti šiitsko milico Hezbolah, ki jo podpira Iran. Hezbolah sporazuma ne priznava in nasprotuje pogajanjem med libanonsko vlado in Izraelom.
Nove grožnje Teheranu
Izraelski obrambni minister je ob tem tudi znova opozoril Iran, da bodo islamsko republiko napadli “z vso silo”, če bo ta napadla Izrael zaradi vojaških operacij proti Hezbolahu v južnem Libanonu.
Izraelski uradniki, tudi premier Benjamin Netanjahu, so sicer že večkrat izključili možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona.
Izraelske sile so v torek izvedle napad na šotorsko taborišče v Han Junisu na jugu Gaze. Foto: Reuters
Izrael je po strmoglavljenju dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja Al Asada tudi večkrat vdrl na ozemlje Sirije in izvedel bombardiranja, rekoč, da si prizadeva vzpostaviti demilitarizirano območje na jugu države.
Od sklenitve premirja v Gazi ubitih več kot 1000 ljudi
V Gazi pa so izraelske sile po ukazu Netanjahuja od prekinitve ognja oktobra lani razširile nadzor in zdaj zasedajo skoraj 70 odstotkov ozemlja od vojne uničene palestinske enklave. Vojno so sprožili napadi palestinskega gibanja Hamas na Izrael oktobra 2023, strani pa se tudi po premirju, sklenjenem oktobra lani, medsebojno obtožujeta kršitev. V tem času je bilo v izraelskih napadih ubitih več kot 1000 prebivalcev Gaze.
Oglas