Grozi Iranu državljanska vojna? Kurdski napadi povečujejo nevarnost razpada države

CIA je v tajnosti organizirala kurdski upor na severu Irana. Fotografija s kurdsko borko v Iraku je simbolična.  Foto: Reuters

Grozi Iranu državljanska vojna? Kurdski napadi povečujejo nevarnost razpada države

Po poročanju arabskih in tudi izraelskih medijev se na severu Irana očitno odpira nova fronta. Ta naj bi bila kopenska, v njej pa režimske cilje znotraj Irana napadajo kurdske skupine, ki so bile v Iraku oborožene z orožjem ameriške obveščevalne agencije CIA. Iranske sile so začele protinapad.

Ofenziva kurdskih skupin naj bi se z napadi na režimske cilje začela že 2. marca. Tako se v Iranu, ki si je v minulih desetletjih zaradi etnično-verske pestrosti v državi močno prizadeval za nacionalno kohezijo – močno so poudarjali perzijske korenine –, nevarno dviguje nevarnost izbruha državljanske vojne.  Morda grozi tudi razbitje Irana na več delov.

Iran je že sprožil protinapade na kurdske sile na tem območju. Iransko ministrstvo za obveščevalne službe je sporočilo, da so napadli položaje »separatističnih skupin«, ki so nameravale vstopiti prek zahodnih meja. Dodali so, da so skupine utrpele velike izgube. Ob tem so še dodali, da iranske sile sodelujejo s »plemenitimi Kurdi«, da bi preprečile »izraelsko-ameriški« načrt za napad na iransko ozemlje. Kaj naj bi to pomenilo, v poročanju iranskih medijev ni pojasnjeno. Iranske oblasti so sicer že v času januarskih demonstracij Kurde v državi obtožile, da sodelujejo pri poskusih tujih sil (ZDA in Izraela) destabilizirati razmere v Iranu.

»Separatistične skupine ne smejo misliti, da se je veter obrnil, in poskušati ukrepati. Na noben način jih ne bomo tolerirali,« je kurdskim skupinam v Iranu zagrozil vodja sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani. Foto: Reuters

Kurdi z osmimi do desetimi milijoni ljudi zajemajo približno desetino prebivalstva v Iranu. Večina jih živi v provinci Kurdistan (90 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva) na skrajnem severozahodu države vzdolž meje z Irakom in Turčijo. Pomemben delež prebivalstva sestavljajo še v treh od 31 iranskih provinc: Ilam (okoli 85 odstotkov prebivalstva), Kermanšah (60 odstotkov prebivalstva), Zahodni Azerbajdžan (35 odstotkov prebivalstva).

Grožnja destabilizacije širše regije

Poročila o začeti ofenzivi Kurdov so za zdaj skopa. Sledijo pa poročanju ameriških, evropskih, arabskih in izraelskih medijev, da naj bi osrednja obveščevalna agencija CIA poskušala oborožiti kurdske sile, da bi te spodbudile ljudsko vstajo v Iranu. Takšni načrti sicer prilivajo olja na ogenj Bližnjega vzhoda, kjer so Kurdi po prvi svetovni vojni ostali brez nacionalne države. Takratne velike sile so jih pri novem risanju meja po koncu Otomanskega cesarstva razdelile med Turčijo, Irak, Iran in Sirijo. Dogajanje bi lahko destabiliziralo širšo regijo, tudi Irak, kjer so imeli Kurdi ambicije o državi in leta 2017 tudi referendum, kjer je za osamosvojitev glasovalo več kot 90 odstotkov udeležencev. Potem so Kurdi po velikem pritisku in porazu proti iraški vojski namero opustili.

Iran je v minulih dneh pogosto obstreljeval tudi cilje v iraškem Kurdistanu. Rakete so poletele nad tamkajšnje oporišče z mednarodnimi silami, izstrelki pa so padali tudi na civilna območja. Foto: Reuters

Po poročanju ameriških in evropskih medijev, sklicujoče se na neimenovane vire, se Trumpova administracija aktivno pogaja z iranskimi opozicijskimi skupinami in kurdskimi voditelji v Iraku o zagotovitvi vojaške podpore. CIA naj bi vodila pogovore s kurdskimi skupinami tako v Iraku kot v Iranu. Interes za oborožitev Kurdov naj bi imel tudi Izrael, ki je sicer dober dolgoletni zaveznik kurdskih skupin v regiji. Cilj dodatne oborožitve, za katero naj bi zaprosile kurdske skupine, pa naj bi bil, da se začne upor v kurdskem severozahodnem delu Irana, ki ga Kurdi poimenujejo Rodželat. Morebitna takšna dodatna destabilizacija Irana bi utegnila močno vznejevoljiti Turčijo, ki že zdaj nervozno pogleduje proti Iranu.

Zračni napadi kot začetek vstaje

Američani in Izraelci naj bi sicer že zdaj s pomočjo zračnih napadov pripravljali teren za začetek kurdske vstaje. Ameriška in izraelska letala naj bi namreč v kurdskih delih države izvedla okrepljene napade na položaje Islamske revolucionarne garde, iranske vojske in obveščevalne službe. Ti napadi naj bi se zgodili v krajih Banah, Kermanšah, Marivan in Sanandaž.

Računica je očitno ta, da bo po uničenju položajev vojske v teh krajih izbruhnil upor kurdskih skupin. Od te točke se poročanja medijev sicer razlikujejo. Eni navajajo, da bi nato na iransko ozemlje na kurdskem severu vstopila ameriška vojska. V ameriški administraciji s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu vsaj za zdaj uradno izključujejo nujnost, da bi bilo v Iran treba poslati tudi kopensko vojsko. Spet drugi mediji, denimo CNN, pa sklicujoč se na neimenovane vire poročajo, da naj bi Kurdi lahko pomagali sejati kaos v regiji. Z njihovim aktiviranjem bi se dodatno šibilo vojaške vire iranskega režima.

Trumpovi pogovori s kurdskimi voditelji

Predsednik Trump je ob začetku vojne vendarle že vodil tudi pogovore s predstavniki iraških kurdskih skupin Masudom Barzanijem in Bafelom Talabanijem. Kaj so se pogovarjali, ni povsem jasno, saj v Beli hiši vsebine pogovorov ne razkrivajo. Zgolj v Talabanijevem uradu so sporočili, da je pogovor tekel o Iranu, predsednik Trump pa naj bi razjasnil cilje vojne.