»Moj pes nič ne naredi.« To je stavek, ki ga zaposleni v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok najpogosteje slišijo, ko obiskovalce opozarjajo na spoštovanje pravil. A prav ta lahkomiselnost je tokrat privedla do tragičnega dogodka. Kot so na Facebooku sporočili iz Naravnega rezervata Škocjanski zatok, je na njihovi učni poti majhen, neprivezan pes z gobcem zgrabil mladiča polojnika. Poškodbe so bile za nemočnega ptička usodne. Objavo so pospremili tudi z žalostno fotografijo poginule živali.
Predstavniki rezervata ob tem ostro opozarjajo, da pravila niso nekakšna priporočila, temveč nuja: »Naravni rezervat Škocjanski zatok je zaščiteno območje narave. Ljudje smo tukaj gostje. Naravo opazujemo, občudujemo in se od nje učimo, pri tem pa skušamo čim manj vznemirjati njene prebivalce.« Poudarjajo, da se v času gnezditvene sezone ob učnih poteh skrivajo mladiči ptic, ki še ne znajo leteti, zato morajo biti psi obvezno na kratkih povodcih in tik ob lastniku. Kršitelji za svoja dejanja odgovarjajo v prekrškovnem postopku.
Polojnika je mogoče prepoznati po značilnih dolgih rdečih nogah. FOTO: Arhiv Kpss
Javnost ogorčena: ljudje zahtevajo kamere, redarje in prepoved
Objava je na družbenih omrežjih sprožila plaz ogorčenja in buren odziv javnosti. Velik del komentatorjev meni, da bi morali ukrepe drastično poostriti, saj opozorila očitno ne zaležejo. Mnogi se sprašujejo, zakaj je vstop psom sploh dovoljen. Eden od komentatorjev je zapisal: »Zakaj sploh dovolite ljudem imeti pse v zatoku? Naj bo prepoved, kamere in nadzor. Kdor bo peljal psa tja, naj plača kazen.« Spet drugi opozarjajo, da je čas za ostrejše prijeme: »Tale objava je korenček, vendar večina ljudi bolje razume palico.«
Nekateri opažajo, da se neodgovornost seli tudi drugam: »V času poleganja mladičev ima večina spuščene pse po gmajnah in travnikih.« Pojavili so se tudi predlogi, da bi v času gnezdenja obisk zatoka povsem omejili ali ukinili.
Med komentatorji so se oglasili tudi skrbni lastniki, ki poudarjajo, da rešitev ni v prepovedih, temveč v vzgoji in kaznovanju posameznikov. Eden izmed njih je izpostavil: »Živali ‘v nulo’ poznajo en tak univerzalni jezik, poln umiritvenih signalov. Jih ljudje mnogo bolj zmotijo, ker že dolgo ne znamo več komunicirati z naravo.«
Objavo lahko v celoti preberete tukaj.
Slovenska pevka: »Bistveno več škode povzroča človek«
Pod objavo je svoje mnenje delila tudi znana slovenska pevka in glasna zagovornica živali Jadranka Juras. Izpostavila je, da je krivda izključno na strani neodgovornega človeka in ne psov na splošno. »Žalostno je prebirati pozive k prepovedi vstopa psom, ko pa bistveno več škode povsod, kamor stopi, pravzaprav povzroča človek,« je zapisala Jurasova in dodala, da se sama s svojo psico lahko odpravi kamorkoli, saj jo aktivno opazuje in je ne spušča brez nadzora.
Pevka je v komentarju opozorila še na eno, po njenem mnenju spregledano težavo v naravi: »Sicer pa ob tem ni večjega škodljivca za ekosistem, kot so mački, ki se prosto sprehajajo, saj pobijejo vse, kar jim pride naproti.« Zaključila je z mislijo, da so, tako kot so otroci odraz odgovornih ali neodgovornih staršev, tudi psi in mačke »odraz odgovornih ali neodgovornih skrbnikov« Ob tem je izrazila še obžalovanje za poginulega polojnika in »vse ostale živali, ki so bile danes ubite zaradi izbir in ne življenjske nuje«.
Da Jurasova ne ‘prodaja bučk’, dokazuje tudi sistematična študija, objavljena v reviji Nature Communications, ki je ocenila, da mačke samo v Združenih državah Amerike vsako leto pokončajo med 1,3 in 4 milijarde ptic ter med 6,3 in 22,3 milijarde malih sesalcev. S tem so mačke drugi največji krivec za upad ptičjih populacij.
Mačke so neposredno odgovorne za popolno izumrtje vsaj 63 živalskih vrst po vsem svetu (predvsem ptic, sesalcev in plazilcev). Na otokih so mačke krivci za kar 14 % vseh izumrtij teh skupin živali, navaja priznano mednarodno združenje The Wildlife Society.
Poleg neposrednega lova pa mačke v naravo vnašajo parazite. Najbolj problematičen je Toxoplasma gondii (povzročitelj toksoplazmoze), ki povzroča resne bolezni ali pogine ogroženih divjih živali, vključno z morskimi sesalci (npr. morske vidre).