Fosiliziran zob je zelo velik in dobro ohranjen, pripadal pa je starejši živali. Posebnost plakodontov je bila namreč tudi ta, da so jim obrabljeni ali poškodovani zobje izpadli, nadomeščali so jih novi in vedno večji. Debeljak je opozorila, da je fosil neobičajen tudi zato, ker je zob obrnjen tako, da je grizna površina v kamnu in torej gledamo sklenino od spodaj. Foto: Radio Slovenija/Gregor Koželj
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Iz Krajinskega parka Zgornja Idrijca prihaja novica o izjemnem odkritju pomembnega fosila. Na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU so potrdili, da gre za zob plakodonta, starega približno 235 milijonov let. Plakodonti so bili morski plazilci s ploščatimi zobmi, s katerimi so trli školjčne lupine. Odkritje fosila bo pomembno pripomoglo k razumevanju evolucije teh izumrlih živali, ki so poseljevale tople plitvine starodavnega oceana Tetida.
Oglas
Morski plazilci so lahko potovali kar do Kitajske
Zob plakodonta je našel strokovni sodelavec Krajinskega parka Zgornja Idrijca Gregor Koželj na enem od sprehodov. Kot je povedal, je že na prvi pogled prepoznal, da gre za zanimivo posebnost: “Bila je črna, ni mi delovala kot školjka ali amonit. Malo me je spominjalo na rastlino, morda lokvanj. Nisem našel odgovora na vprašanje, kaj je to, vedel pa sem, da je nekaj posebnega.”
Po posvetu z geologi se je obrnil na Paleontološki inštitut, kjer so z analizami, med drugim s t. i. EDS tehniko, s katero določijo kemijsko sestavo snovi, potrdili, da gre za zob plakodonta iz obdobja karnija iz časa zgodnjega triasa. “Iz tega obdobja imamo razmeroma malo plakodontov. Vsaka taka najdba je pomembna za razumevanje evolucije teh živali in njihovo razširjenost,” je pojasnila paleontologinja Irena Debeljak. Pomembna pa ni samo zaradi razumevanja prostora, kjer so živeli, ampak tudi za sklepanje o plitvomorskih povezavah, ki so jim omogočale geografsko širitev celo do Kitajske.
Plakodonti so bili po videzu podobni želvam, imeli so močan oklep za zaščito pred plenilci, kratke noge in široko, srčasto oblikovano glavo. Večinoma so se zadrževali na dnu plitkega morja in sesali ali trgali školjke, ki so v tistem času obilno uspevale v tem okolju. Foto: Wikimedia Commons/Nobu Tamura
Z raziskavo zoba do novih spoznanj o evoluciji sklenine
Plakodonti so bili po videzu podobni želvam, imeli so močan oklep za zaščito pred plenilci, kratke noge in široko, srčasto oblikovano glavo. Ni bil dober plavalec. “Najbolj značilni zanje pa so bili ogromni, ploščati zobje, ki jih je imel na nebu in v spodnji čeljusti. Z njimi so trli debele lupine školjk. Večinoma so se zadrževali na dnu in sesali ali trgali školjke, ki so v tistem času obilno uspevale v toplem, plitvem morju na zahodnem obrobju velikega oceana Tetide,” je povedala Debeljak. Kot je še dodala, plakodonti niso dinozavri, saj se ta termin nanaša na kopenske živali, plakodonti pa so živeli v morju.
Z nadaljnjimi analizami nameravajo paleontologi določiti tudi rod, kateremu je dotični plakodont pripadal. Za zdaj domnevajo, da gre za cyamodusa. Nadejajo se tudi novih spoznanj o evoluciji sklenine; kako je ta postala še bolj trdna in prilagojena drobljenju školjk.
235 milijonov star zob je našel Gregor Koželj (na fotografiji) iz Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Foto: Radio Slovenija/Nina Brus
“Narava mi je dala, kar sem ji celo mladost dajal. Stalno sem bil med kamni, med drevesi in očitno se je odločila, da je čas, da mi nekaj vrne,” je še dejal Koželj. Odkritje fosila ni pomembno le z znanstvenega vidika, ampak tudi za sam Krajinski park Zgornja Idrijca in Geopark Idrija, kjer bodo fosil ali njegovo repliko v prihodnosti tudi razstavili, je še napovedal Koželj, navdušen nad najdbo, katere natančne lokacije ni želel razkriti.
Oglas