Mednarodni interdisciplinarni projekt Transaquam Medium (TAQM) želi zgodovinske vsebine iz jadranskega prostora in njegovega širšega zaledja približati sodobnim občinstvom prek družbenih omrežij. Foto: Zajem zaslona, Instagram
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Pet mladih fantov se v času srednjega veka z barko odpelje pod zidove ženskega benediktinskega samostana, poje, igra in vzklika ter se pozneje zaradi neprimernega vedenja znajde pred sodiščem. Kaj so spornega izrekli? Zakaj so se pogovarjali dvojezično? Kaj je bil razlog, da so se fantje različnih stanov odpravili skupaj pod okna samostana in zakaj ravno k benediktinkam? Takšne in podobne podatke, iz katerih lahko poustvarijo zgodbe iz vsakdanjega življenja, najdejo zgodovinarji v sodnih spisih, starih več stoletij. In to so drobci, ki pogosto ne pridejo v zgodovinska znanstvena dela, pa vendar ostanejo z zgodovinarji in dobro prikazujejo širšo sliko družbenega dogajanja in ustroja.
Oglas
“Takšne drobne zgodovinske zgodbe na mikrozgodovinski ravni so zelo zanimive ter hkrati tudi poučne, saj nam dobro ilustrirajo, kako so stvari med ljudmi funkcionirale v tistem času,” pojasni dr. Dušan Mlacović z Oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete, ki vodi projekt Transaquam. V njem združuje zgodovinarje, raziskovalce, profesorje in študente z evropskih univerz ter strokovnjake s področij filma, režije, medijev in digitalnega marketinga, vsi pa si želijo usode posameznikov, skupin in skupnosti iz predindustrijske dobe predstaviti v obliki kratkih videovsebin, prilagojenih komunikacijskim formatom platform, ki so med ljudmi vse bolj razširjene.
Projekt je mogoče spremljati na družbenih omrežjih Instagram in TikTok pod profilom @taqm_h.
So šele v prvi fazi projekta. Vsebine, ki jih pripravljajo, so namenjene kar najširšemu občinstvu, torej vsem, ki jih zanima srednji vek, delovanje in razvijanje družbe, pa tudi vsem, ki kraje na Jadranu radi obiskujejo in bi zato o njihovi zgodovini radi izvedeli več. “Zgodovinopisci se zavedamo dejstva, da se je velik del vpliva v družbi preselil na družbena omrežja in da je treba tudi prek družbenih omrežij vzpostaviti sistem, kako naša znanja predstaviti javnosti. Zato sem začel oblikovanje velike skupine zgodovinarjev, trenutno nas je 18 iz 11 evropskih držav, da bi na skupnih kanalih na različnih družbenih omrežjih plasirali vsebine na način, da poučujejo in da so hkrati zabavne za uporabnike teh omrežij,” pove vodja projekta Mlacović.
Vodja projekta doc. dr. Dušan Mlacović z Oddelka za zgodovino UL FF. Foto: Jure Čad
S strokovnjaki iz enajstih evropskih držav – Albanije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovenije in Srbije – želijo dolgoročno razviti prepoznavno mednarodno blagovno znamko zgodovinskih vsebin na družbenih omrežjih, ki bodo namenjene globalnemu občinstvu, ki ga zanima predmoderna zgodovina Jadrana. “Ustavimo se pri industrijski revoluciji, ker se družba takrat tako zelo spremeni. Hkrati se tem časom posvečamo tudi zato, ker bi radi predstaviti družbo, kot je delovala, preden se vzpostavijo nacije, preden se začnemo identificirati z narodom ter preden se pojavijo nacionalizmi.”
Sodni spisi kot zakladnica zgodb
Na katere vire se opirajo zgodovinarji, raziskovalci, ko se poglabljajo v čas 14., 15. in 16. stoletja? Zgodovinar Mlacović pojasnjuje, da je v jadranskem prostoru na voljo zelo veliko pisnih virov, saj je to prostor, kjer se v srednjem veku že zelo zgodaj sistematično piše v obliki notarskih dokumentov, kmalu se jim pridružijo tudi sodni spisi. “To je naša zakladnica, iz sodnih spisov hodijo življenjske zgodbe, ki jih je vredno in preučiti in predstaviti. Arheologi imajo arheološko gradivo – na primer kolega in kolegica iz Francije se ukvarjata z grafiti popotnikov v Sveto deželo v srednjem veku, torej romarjev in križarjev. Preučujeta grafite, ki so jih puščali v tamkajšnjih cerkvah. Vsak ima svoj diapazon zgodb, ki zelo dobro ilustrirajo, kako je družba funkcionirala v času pred industrijsko revolucijo, ko se je vse spremenilo.”
Vsebine bodo večinoma pripravljali v angleškem jeziku, da lahko na ta način dosežejo najširše občinstvo, enakovredno pa želijo predstaviti tudi jezike, ki so se govorili v obravnavanem času, in so morda danes narečja. “Čemur v predmodernem času rečejo jezik, ni identično s tem, čemur danes mi rečemo jezik. Ko danes govorimo o jeziku, govorimo o književnem jeziku, ki je stvar 19. stoletja in pozneje. Želeli bi si, da se s temi vsebinami afirmativno počutijo tudi tisti, ki govorijo to, čemur se danes reče dialekti.”
Pomembno sodelovanje z gospodarstvom
Ker so sredstva za raziskovalne projekte omejena, na družbenih omrežjih pa se objave uporabnikom prikazujejo po algoritmih, ki jih vzpostavljajo lastnice teh medijev, ki so velike tehnološke korporacije, so se odločili povezovati z gospodarstvom, predvsem z državnimi, regionalnimi in lokalnimi spodbujevalci turizma in drugimi zainteresiranimi akterji.
“Veliko pozornost moramo posvečati marketingu družbenih omrežij. Namreč, mi lahko pripravljamo odlične vsebine, ampak ne bodo vidne, če ne bo pravega pristopa, saj tukaj ni organske rasti. Te stvari morajo biti načrtovane in za to moramo ustvariti sredstva,” pojasni Mlacović. V Sloveniji na primer sodelujejo s podjetjem Vina Koper in se ukvarjajo z zgodovino vinarstva na Koprskem v srednjem veku, torej v okolju, ki je tisti čas po Mlacovićevih besedah prodajalo ogromne količine kakovostnega vina, “podobno kot to podjetje počne danes. Oni so dediči tega, kar se je dogajalo v Kopru v srednjem veku in skupaj gradimo zgodbo o tem”.
Pomembno je tudi sodelovanje s Turistično skupnostjo mesta Rab, saj je ena prvih zgodb, ki jo bodo predstavili občinstvu, ravno zgodovina Raba in dolgoletne tradicije prirejanja posebnega srednjeveškega festivala Rabska fjera. Ta največji in najstarejši srednjeveški festival na Hrvaškem in širši regiji že 25 let poteka tri dni ob koncu julija (med 25. in 27. julijem). V tem času se mesto Rab vrne v preteklost, znova vzpostavijo majhne srednjeveške obrtniške trgovinice ter rokodelske delavnice, širi se vonj srednjeveške kuhinje, na plaži nastane ribiško naselje, po ulicah odzvanja srednjeveška glasba, ob koncu pa priredijo še viteške igre samostrelcev.
“Rabska fjera je s svojimi 25 leti obstoja in dejstvom, da izobražuje obiskovalce na sodoben način o srednjeveški zgodovini, sama postala historiografski fenomen. Kako eno malo okolje s 7000 prebivalci ustvari en tako velik srednjeveški festival,” opisuje naš sogovornik.
Projekt Praznovanje 25. obletnice Rabske fjere bo predstavljal model, kako zasnovati sodelovanje z gospodarskimi in drugimi subjekti zunaj akademskega sveta, saj je brez takšnega sodelovanja delo komaj mogoče. Foto: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani/Jure Čad
Sodelovanje med Rabom, oddelkom za zgodovino v Ljubljani, pobratenimi slovenskimi mesti Kočevje ter Sežana in množico domačinov prostovoljcev so predstavili na nedavnem dogodku konec junija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Župan mesta Rab Nikola Grgurić je ob tem poudaril, da si na otoku ne želijo le instantne turistične ponudbe, temveč obiskovalcem prikazati pristno življenje na otoku tako danes kot v preteklosti, hkrati pa tudi domačinom zagotoviti, da bodo ostali v stiku s svojo dediščino.
Tudi zato so se povezali z ljubljansko zgodovinsko katedro, saj profesor Dušan Mlacović proučuje srednjeveški Rab in ga bo letos v času Rabske fjere predstavil na inovativen način. “Skupaj izdajamo poljudnoznanstveno monografijo o Rabu v letu 1456, ki je zasnovana kot vodnik po mestu Rabu v letu 1456 s koristnimi napotki za obiskovalce. Izšla bo v hrvaškem in angleškem jeziku. Hkrati pripravljamo kratke videoprispevke o Rabu nekoč na kanalih našega projekta na družbenih omrežjih,” je na dogodku povedal Mlacović.
Rab je bil namreč takrat eno od največjih mest, kjer se je proizvajala volna, raševina ter vse, kar je z njima povezano. Tudi ‘paški sir’ je v veliki meri tudi rabski sir, saj je bila tretjina otoka Paga vse do 80. let 20. stoletja del občine Rab. “Rab je bil nekoč bistveno večji, kot je danes,” je dodal Mlacović.
Dodatne kompetence za študente
Kot so se prebivalci širšega jadranskega prostora morali povezovati in trgovati med samo v času srednjega veka, tako se s projektom Transaquam (Čez morje) zgodovinarji, arheologi, strokovnjaki z vizualnih področij in študenti povezujejo s snovalci turistične ponudbe, oglaševanja in strokovnjaki za družbena omrežja. “Naš projekt bo polno zaživel šele takrat, ko bo večina od 18 sodelujočih akademikov že pripravila svoje vsebine in jih tudi plasirala. To bo hkrati pomenilo, da smo v vseh teh okoljih stkali tudi vezi z gospodarstvom, da je to vse skupaj mogoče,” napove Mlacović.
Pri projektu sodelujejo tudi mnogi študenti, v slovenski ekipi profesorja Dušana Mlacovića jih je 10. Namen projekta namreč ni le popularizacija zgodovine, temveč tudi razvoj novih kompetenc študentov zgodovine, ki na ta način pridobivajo znanja s področij javne zgodovine, digitalnega komuniciranja, produkcije vsebin in nastopanja v virtualnem prostoru. “Naši študenti so tisti, ki producirajo videe za družbena omrežja, pri tem se seveda izobražujejo. Na naši katedri veliko pozornost posvečamo t. i. digitalnemu zgodovinopisju, torej druženju digitalnega in zgodovine na način, da naši študenti, ko gredo iz študijskega procesa, dobijo veščine, ki jim bodo pomagale pri njihovih zaposlitvenih možnostih,” še poudari naš sogovornik.
Oglas