Dolgotrajna vročina in sušno obdobje že kažeta posledice tudi na slovenskih kopalnih vodah. Agencija RS za okolje (Arso) opozarja, da so na več priljubljenih kopališčih zaznali spremembe, ki lahko vplivajo na kakovost kopalne izkušnje. Ob tem poudarjajo, da je mikrobiološka kakovost kopalnih voda za zdaj še vedno skladna, kopalcem pa svetujejo previdnost.

Na obalnem morju se na lokacijah Turistika Portorož, MZL Debeli rtič in Hotel Piran občasno pojavlja sluzenje morja skupaj s skupki morske trave oziroma gošče. Na Arso kopalcem priporočajo, »da se kopanju na mestih z izrazitim pojavom gošče izogibajo.«

Zelena voda v Šobčevem bajerju

Spremembe so zaznali tudi v Šobčevem bajerju, kjer se je zaradi povečanega razvoja planktonskih alg voda izrazito obarvala zelenkasto. Analiza fitoplanktona je pokazala prevlado zlate alge Dinobryon in kremenastih alg iz rodu Fragilaria. Dobra novica je, da prisotnosti cianobakterij niso zaznali.

Previdnost tudi ob Bohinjskem jezeru

Na posameznih delih Bohinjskega jezera se prav tako pojavlja gošča. Za zdaj je na območjih uradnih kopalnih voda še niso zaznali, vendar na Arso opozarjajo, da se lahko v prihodnjih dneh razširi tudi tja. »Svetujemo previdnost pri kopanju, kopalci naj se območjem z goščo izogibajo. Posebna pozornost naj velja za otroke in pse,« opozarjajo.

Kakovost vode ostaja ustrezna

Na agenciji poudarjajo, da je mikrobiološka kakovost na vseh spremljanih kopalnih območjih trenutno skladna, razmere pa bodo še naprej spremljali in o morebitnih spremembah sproti obveščali javnost.

Nacionalni inštitut za javno zdravje medtem kopalcem priporoča nekaj osnovnih previdnostnih ukrepov: vode naj ne požirajo, po kopanju naj se oprhajo, majhni otroci in hišni ljubljenčki naj se ne zadržujejo na območjih, kjer so nakopičene alge.

Na spletni strani Arso, kjer je objavljena karta kopalnih voda, ob tem opozarjajo tudi: »Za varno kopanje ste odgovorni sami.« Prek iste spletne strani lahko obiskovalci sporočijo tudi svoja opažanja o stanju kopalnih voda. Kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. V tem času Arso redno spremlja kakovost kopalnih voda po Sloveniji.

Slovenci se pogosto kopajo tudi tam, kjer kopališča niso uradno določena

V Sloveniji je uradno določenih 49 kopalnih voda: 21 na morju in 28 na rekah, jezerih ter bajerjih. Med celinskimi kopališči so najbolj znana območja na Kolpi, Soči, Nadiži, Idrijci in Krki, na Gorenjskem pa med drugim Blejsko in Bohinjsko jezero ter Šobčev bajer.

Kakovost teh voda spremlja ARSO, vzorčenje in analize pa izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (Nijz). Med kopalno sezono vodo preverjajo vsakih štirinajst dni. Na terenu poleg videza vode spremljajo še temperaturo, prosojnost, pH, morebitne nečistoče, peno, olja in razrast alg, v laboratoriju pa predvsem prisotnost bakterij Escherichia coli in intestinalnih enterokokov.

A Slovenci se pogosto kopajo tudi tam, kjer kopališča niso uradno določena. Arso je v zadnjih dveh letih preverjal tudi nekatera takšna območja. Slabše stanje so zaznali na Podpeškem jezeru, Poljanski Sori pri kopališču Puštal, Selški Sori pri Veštru, jezeru Rakitna, Savi pri Dragočajni in Savinji pri kampu Menina. Ob tem na agenciji opozarjajo, da so te ocene zaradi manjšega števila analiz manj zanesljive. Jasnejšo sliko bi dalo šele daljše in redno spremljanje.