V zadnjih letih se je povpraševanje po zmogljivih podatkovnih centrih močno povečalo. Ti poganjajo orodja umetne inteligence, kot so veliki jezikovni modeli, ustvarjanje slik in videoposnetkov ter številne druge storitve, ki zahtevajo ogromne količine računalniške moči – in s tem tudi električne energije.
Po ocenah Evropske komisije podatkovni centri trenutno porabijo približno 2,5 odstotka vse električne energije v EU, do konca desetletja pa naj bi se njihova poraba več kot podvojila. Eden glavnih razlogov je prav vse večja uporaba umetne inteligence. V nekaterih državah je pritisk na omrežje že zelo opazen. Na Irskem podatkovni centri porabijo več kot petino vse proizvedene električne energije, zaradi česar so oblasti že zavrnile nekatere nove projekte, saj omrežje ne zmore večjih dodatnih obremenitev.
Strožje sledenje porabi
Evropska komisija zato pripravlja paket ukrepov, ki bo od upravljavcev podatkovnih centrov zahteval večjo energetsko učinkovitost. Med drugim bodo morali poročati o porabi energije, deležu obnovljivih virov, porabi vode in možnostih izkoriščanja odvečne toplote. Pripravlja se tudi skupni evropski sistem ocenjevanja energetske učinkovitosti podatkovnih centrov ter minimalni standardi za njihovo delovanje.
Namen sprememb ni zaviranje razvoja umetne inteligence, temveč zagotoviti, da bo njena rast potekala brez ogrožanja stabilnosti elektroenergetskega sistema. Največ elektrike porabijo prav modeli umetne inteligence, ki za učenje in delovanje uporabljajo na tisoče zmogljivih grafičnih procesorjev. Posamezne omare strežnikov za AI lahko porabijo večkrat več energije kot klasični strežniški sistemi, zato tehnološka podjetja po svetu vlagajo milijarde evrov v gradnjo novih podatkovnih centrov in energetskih zmogljivosti.