Vijaya Mehta je v svoji bogati karieri prejela več pomembnih priznanj, med drugim nacionalne filmske nagrade za igro in režijo ter odlikovanje padma šri, eno najvišjih indijskih civilnih priznanj, za prispevek k sodobnemu indijskemu gledališču. Foto: Wikipedia
Mehta, ki ji pripisujejo ključno vlogo pri modernizaciji gledališča v maratščini, jeziku, ki ga govorijo predvsem v indijski zvezni državi Maharaštra, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila ena najvplivnejših osebnosti indijske uprizoritvene umetnosti, poroča BBC.
Oglas
Najbolj je slovela kot režiserka in igralka eksperimentalnih gledaliških predstav ter filmov. Bila je tudi mentorica številnim mladim talentom in uveljavljenim bollywoodskim igralcem, med njimi Nani Patekarju in Anupamu Kheju.
V karieri prejela več pomembnih priznanj, med njimi tudi odlikovanje padma šri
V svoji bogati karieri je prejela več pomembnih priznanj, med drugim nacionalne filmske nagrade za igro in režijo ter odlikovanje padma šri, eno najvišjih indijskih civilnih priznanj, za prispevek k sodobnemu indijskemu gledališču.
Čeprav jo najpogosteje povezujejo z gledališčem v maratščini, se je Mehta rodila leta 1934 v Vadodari v današnji zvezni državi Gudžarat. Izhajala je iz igralske družine in bi se, kot poroča BBC, lahko brez težav uveljavila v komercialni filmski industriji, a se je odločila za gledališče.
Izpopolnjevala se je pri Ebrahimu Alkaziju in Adiju Marzbanu, pionirjih sodobnega indijskega gledališča, njun raziskovalni in eksperimentalni pristop pa je prenesla tudi v svoje ustvarjanje.
Temeljito je preobrazila gledališče v maratščini, ravno v času, ko je bila ustanovljena Maharaštra
Ljubitelji gledališča v Maharaštri se Mehte spominjajo kot ženske, ki je z drznimi, eksperimentalnimi predstavami o življenju navadnih ljudi temeljito preobrazila gledališče v maratščini. Sprememba se je poznala predvsem med srednjim razredom, ki so na odru prvič prepoznali lastna življenja, poroča BBC.
Eden najbolj prepoznavnih politikov v Maharaštri, Raj Thackeray, je v poklon Mehti na družbenem omrežju X poudaril njen “pogum, da je preobrazila gledališče v maratščini v času, ko je svojo identiteto oblikovala tudi sama zvezna država Maharaštra”.
Mehta je leta 1960 soustanovila eksperimentalno gledališko skupino Rangayan iz Mumbaja – prav v letu, ko je bila ustanovljena Maharaštra. Takrat je po zakonu o reorganizaciji Bombaja dotedanja dvojezična zvezna država Bombaj razpadla na gudžaratsko govoreči Gudžarat in maratščino govorečo Maharaštro.
Thackeray je zapisal še, da se je Mehta uveljavila v obdobju, ko je Maharaštra doživljala družbene reforme, industrializacijo in širitev splošnega izobraževanja, gledališče v maratščini pa je moralo preseči “veličastne scenografije in melodramo” ter postati “resnično eksperimentalno”.
Indijskemu občinstvu približala tudi Bertolta Brechta in Antona Čehova
Gledališka skupina Rangayan je uprizorila nekatere najdrznejše eksperimentalne predstave v zgodovini gledališča v maratščini, hkrati pa vzgojila novo generacijo igralcev in dramatikov.
“Ni nas zanimalo zabavati občinstva, slava in denar pa sploh nista bila na našem obzorju. Z delom smo želeli raziskovati gledališče, umetnost in življenje,” je ob smrti Mehte zapisal Mahesh Elkunchwar. Foto: Literature Live
Dramatik Mahesh Elkunchwar, čigar enodejanke je Mehta režirala in producirala v Rangayanu, je v časniku Indian Express z naklonjenostjo opisal njuno sodelovanje. “Ko sem združil moči z Bai, kar v maratščini pomeni ‘gospa’, kot smo klicali Vijayo, sem vedel, da sem našel svoj ustvarjalni dom. Ni nas zanimalo zabavati občinstva, slava in denar pa sploh nista bila na našem obzorju. Z delom smo želeli raziskovati gledališče, umetnost in življenje,” je zapisal.
Mehta je navdihnila tudi številne ljudi, da so se posvetili gledališču. Med njimi je pevec in pisatelj Swanand Kirkire, ki je povedal, da ga je prav ena od njenih delavnic pritegnila na gledališki oder.
Mehta je občinstvu, ki govori maratščino, približala sanskrtske klasike, eksperimentalne uprizoritve del maratijskih dramatikov, kot je Vijay Tendulkar, ter priredbe del Bertolta Brechta in Antona Čehova.
Režirala tudi več odmevnih filmov
Mehte se ni omejevala le na gledališče. Režirala je tudi več odmevnih filmov, med njimi Rao Saheb (1985), zgodbo o naprednem odvetniku v Maharaštri 19. stoletja, ter Pestonjee (1988), ki skozi življenja treh Parsijcev v Mumbaju petdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje ljubezen, nezvestobo in prijateljstvo, poroča BBC.
Igralci, ki so sodelovali z Mehto, se je spominjajo po izjemnem razumevanju igralske obrti in izredno zahtevnem režiserskem pristopu.
Igralec Anupam Kher je v objavi na družbenem omrežju X obudil spomin na sodelovanje z njo pri filmu Rao Saheb, v katerem je odigral glavno vlogo. “Takrat sem imel za seboj že nekaj filmov in sem mislil, da o igri nekaj vem. Toda vsaka vaja z njo me je spomnila, kako neskončno široko je morje tega poklica. Pred njeno modrostjo, razumevanjem človeškega vedenja in izjemno občutljivostjo sem z veseljem znova postal učenec,” je zapisal.
Mehta je bila več kot desetletje tudi predsednica Nacionalnega centra za uprizoritvene umetnosti (NCPA) v Mumbaju. V svoji karieri je sodelovala z vodilnimi indijskimi dramatiki in igralci ter z uglednimi mednarodnimi gledališkimi ustvarjalci, med njimi Petrom Brookom, Eugeniem Barbo in Richardom Schechnerjem.
Igralka Sonali Kulkarni je dejala, da Mehti ona in številni drugi igralci ter gledališki ustvarjalci dolgujejo hvaležnost, ki je morda nikoli ne bodo mogli v celoti izraziti. “Če bi rekli, da je vaš odhod naša izguba, bi bilo to premalo. S tem bi zmanjšali pomen vsega, kar ste nam dali. Bogastva, ki ga je prinesla vaša navzočnost, in neizmernega daru, ki ste ga podarili gledališču, vam ne bomo nikoli mogli v celoti povrniti,” je zapisala.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Oglas