Generalni sekretar Nata Mark Rutte. Foto: EPA
“Mislim, da je vsaka razprava v Evropi, ki zagotavlja, da je skupno jedrsko odvračanje še močnejše, v redu, vendar nihče v Evropi ne zagovarja, da bi to storili kot nekakšno nadomestilo jedrskega dežnika ZDA. Vsi se zavedajo, da je to končni garant – vse druge razprave pa so dodatek temu,” je povedal Rutte.
S tem se je Rutte odzval na petkove pogovore nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona o evropskem jedrskem odvračanju.
V skladu s sporazumom o skupni uporabi jedrskega orožja v okviru Nata lahko zavezniška letala v sili uporabijo ameriško jedrsko orožje, ki je nameščeno v Evropi. V zadnjem času pa so se okrepili pozivi k lastnemu evropskemu sistemu za jedrsko odvračanje oz. vzpostavitvi jedrskega dežnika, pri čemer bi glavno vlogo igrala Francija.
Sanchez: Oboroževanje je zgodovinska napaka
Španski premier Pedro Sanchez je medtem na panelu na konferenci v Münchnu jedrske sile pozval, naj prenehajo oboroževanje. “To je napaka, zgodovinska napaka, ki je ne smemo ponoviti,” je nadaljeval in jedrske sile pozval, naj podpišejo nov jedrski sporazum.
Prav tako se je zavzel za oblikovanje prave evropske vojske in dejal, da je treba okrepiti evropske obrambne zmogljivosti, poroča britanski BBC.
Tudi danska premierka Mette Frederiksen se je zavzela za krepitev evropske obrambe. “Delamo prepočasi,” je dejala in dodala, da se Evropa zaveda, da je treba vlagati več. Pri tem je poudarila tudi pomen krepitve varnosti na območju Arktike.
Glede Grenlandije je opozorila, da ambicije ZDA po priključitvi arktičnega otoka vztrajajo. “Moramo zaščititi suverene države. Moramo zaščititi pravico ljudi do samoodločbe. Grenlandci so bili zelo jasni: ne želijo postati Američani,” je dodala.
Rubio: ZDA bodo vedno otrok Evrope
Govor ameriškega zunanjega ministra v Münchnu je bil precej spravljivejši kot govor ameriškega podpredsednika na isti konferenci lani. Foto: Reuters
Zunanji minister ZDA Marco Rubio je na münchenski varnostni konferenci dejal, da so ZDA z Evropo neločljivo povezane in da nimajo namena opustiti čezatlantskega zavezništva.
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je govor začel s skupnimi točkami med Združenimi državami in Evropo. Nato je izrazil kritiko potez na področjih trgovine, industrije, zelenega prehoda in migracij. “Množične migracije niso nekakšna obrobna skrb brez večjega pomena. Bila je in še vedno je kriza, ki spreminja in destabilizira družbe na vsem Zahodu,” je opozoril.
Obenem pa je zatrdil, da se Združene države Amerike ne umikajo iz čezatlantskega zavezništva. “V času naslovnic, ki napovedujejo konec čezatlantske dobe, naj bo vsem jasno, da to ni niti naš cilj niti naša želja, kajti za nas, Američane, je naš dom morda na zahodni polobli, vendar bomo vedno otrok Evrope,” je dejal Rubio.
Izrazil je prepričanje, da Washington in Evropa “spadata skupaj”. “Želimo, da je Evropa močna. Verjamemo, da mora Evropa preživeti,” je nadaljeval in ponovil, da ZDA želijo videti Evropo, ki se lahko brani sama, “tako da noben nasprotnik ne bo nikoli skušal preizkusiti naše kolektivne moči”, poroča britanski BBC.
Glede Kitajske pa je v govoru dejal, da se nacionalni interesi Washingtona in Pekinga pogosto ne ujemajo, a da sta državi dolžni komunicirati.
Rubio: ZDA bodo vedno otrok Evrope
ZDA so pripravljene voditi reformo ZN-a, tudi same, če bo treba
Kritičen pa je bil do vloge Združenih narodov, češ da svetovna organizacija nima tako rekoč nobene vidnejše vloge pri reševanju konfliktov po svetu. Ob tem se je zavzel za reformo svetovnih institucij, ki jo bo po njegovih besedah vodila zdajšnja ameriška vlada. Dejal je, da bodo to storili sami, “če bo treba”, želijo pa si, da bi to storili skupaj “z evropskimi prijatelji”.
“ZN ima še vedno ogromen potencial, da postane orodje za dobro v svetu. Vendar ne moremo spregledati, da danes na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se soočamo, nimajo odgovorov in tako rekoč niso imeli nobene vloge. Ne morejo rešiti vojne v Gazi,” je povedal.
Njegov govor je v močnem nasprotju s tistim izpred enega leta, ko je podpredsednik ZDA J. D. Vance z istega odra napadel evropske voditelje in jih obtožil cenzure svobode govora in nezmožnosti nadzora priseljevanja.
Ursula von der Leyen med nagovorom. Foto: Reuters
Von der Leyen: Da stojimo drug drugemu ob strani, je zaveza članic EU-ja
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v svojem govoru poudarila, da “mora Evropa stopiti naprej in prevzeti odgovornost za lastno varnost”, in med drugim izpostavila, da bi morala Evropska unija “oživiti” pakt o medsebojni obrambi, poroča Reuters. “Medsebojna obramba za Evropsko unijo ni izbirna naloga. Gre za obveznost, zapisano v naši lastni pogodbi,” je poudarila na konferenci. “Naša skupna zaveza je, da drug drugemu stojimo ob strani v primeru agresije ali preprosteje povedano: eden za vse in vsi za enega. In to je pomen Evrope,” je še dodala.
Po njenih besedah mora Evropa “zgraditi hrbtenico strateških zmogljivosti”, pri čemer je navedla vesoljske aktivnosti, obveščevalne dejavnosti in strateške sposobnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je von der Leyen zavrnila ocene, da bi krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti slabila čezatlantske vezi, in kot dokaz navedla govor ameriškega državnega sekretarja Rubia, ki je dejal, da se ZDA ne želijo ločiti od Evrope, temveč si prizadevajo za oživitev zavezništva. “Neodvisna Evropa je močna Evropa, močna Evropa pa pomeni tudi močnejše čezatlantsko zavezništvo,” je dodala.
Keir Starmer med pogovorom z Ursulo von der Leyen. Foto: Reuters
Starmer: Nismo več Britanija iz let brexita
Von der Leyen je dejala tudi, da “sta prihodnosti EU-ja in Velike Britanije bolj povezani kot kdaj koli prej”, in dodala, da “je v skupnem interesu, da smo ambiciozni glede našega partnerstva”. Za njo je zbrane na münchenski varnostni konferenci nagovoril britanski premier Keir Starmer, ki je dejal, da mora Združeno kraljestvo preučiti področja, kjer bi se lahko bolj približalo enotnemu trgu Evropske unije.
“Želimo sodelovati pri vodenju generacijskega premika v obrambnem industrijskem sodelovanju,” je povedal. Dodal je, da to “vključuje tudi ponovno preučitev tesnejše gospodarske usklajenosti”. “Globlje gospodarsko povezovanje je v interesu vseh nas, zato moramo preučiti, kje bi se lahko bolj približali enotnemu trgu tudi v drugih sektorjih, kjer bi to ustrezalo obema stranema,” je dejal premier Združenega kraljestva, ki je sicer pred šestimi leti zapustilo evropski trgovinski blok. “Nismo več Britanija iz let brexita,” je Starmer dejal ob glasnem aplavzu.
Starmer je v govoru poudaril tudi, da mora Evropa “stati na lastnih nogah”. To je po njegovih besedah mogoče doseči z opustitvijo zadržkov in z gradnjo bolj evropskega Nata, ki bi temeljil na globljih povezavah, poroča britanski BBC. Evropo je označil za spečega velikana na področju obrambe. Evropska gospodarstva po njegovih besedah več kot desetkrat presegajo rusko, vendar razdrobljenost in podvajanje obrambnih zmogljivosti povzročata veliko neučinkovitost in slabita skupno varnost. V svojem govoru je omenil tudi ZDA, in sicer da so prav te omogočile, da je Evropa “zaspala na področju obrambe”, kar je po njegovem treba preseči.
Britanski premier je obenem posvaril pred naraščajočo grožnjo iz Rusije in pozval k okrepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Evropa mora biti po njegovih besedah sposobna odvračati agresijo, saj bi se tudi v primeru morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini varnostna grožnja Rusije le še povečala. Skliceval se je na ocene Nata, po katerih bi bila lahko Rusija ob koncu desetletja pripravljena na vojaški napad na zavezništvo, in poudaril, da se je na to grožnjo treba odzvati.
Spravljiv govor Marca Rubia v Münchnu
Vang: Velike države bi morale prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju enakosti
Kitajski zunanji minister Vang Ji se je v svojem govoru v uvodu zavzel za multilateralizem in poudaril, da “monopolizacija moči peščice držav nima širše podpore”. Mednarodno skupnost je pozval k oživitvi in reformi sistema ZN-a, ob tem pa opozoril, da nihče nima pravice, da ga uniči ali razgradi, saj gre za platformo, ki vsem državam, ne glede na velikost, omogoča glas in enake pravice, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Vang je sicer zbrane nagovoril neposredno po državnem sekretarju ZDA Rubiu, ki je ZN ostro kritiziral in dejal, da organizacija nima odgovorov na največje svetovne krize, medtem ko je predsedniku ZDA Donaldu Trumpu pripisal zasluge za reševanje vojnih žarišč od Gaze do Venezuele.
Kitajski zunanji minister je temu oporekal in poudaril, da bi morale velike države “prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju enakosti, namesto da drugim vsiljujejo svojo voljo”. Navedel je primer stopnjevanja napetosti z Iranom, ne da bi neposredno omenil nedavne ameriške vojaške grožnje Teheranu. “Razmere v Iranu neposredno vplivajo na mir na Bližnjem vzhodu. Vpletene strani bi morale ravnati preudarno in se izogibati ustvarjanju novih konfliktov,” je dejal.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Vang opozoril, da Peking pričakuje, da bo Evropa pripravila lastni načrt za rešitev vojne v Ukrajini. “Ko so ZDA in Rusija znova vzpostavile dialog, se je zdelo, da je Evropa potisnjena na stran,” je opozoril in dodal, da vojna poteka na evropskih tleh, zaradi česar ima Evropa pravico sodelovati v pogajalskem procesu.
Vang je posvaril tudi pred vmešavanjem tujih sil v Tajvan, saj bi lahko to po njegovem mnenju privedlo do “soočenja” Kitajske in ZDA. Dodal je, da Peking upa na “pozitiven in pragmatičen” pristop Washingtona, Kitajska pa se je po njegovih besedah pripravljena spopasti tudi “z različnimi tveganji”.
Oglas