Nina Cijan in David Sluga. Foto: Televizija Slovenija
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Finančne težave se skoraj nikoli ne pojavijo čez noč brez vnaprejšnjega opozorila. Težava je v tem, da so opozorilni znaki vidni že mesece prej, vendar jih ljudje zaradi strahu pogosto ignoriramo. “Ignoriranje težav je normalna človeška reakcija. Ljudje si velikokrat nočejo priznati, da imajo težave, te velikokrat sprejmejo kot osebni poraz. Jaz pa vsem svetujem, naj na finančne težave gledajo podobno kot na poškodbo pri športu: če bolečino na začetku ignoriramo, to prej ko slej vodi v resnejše poškodbe, lahko tudi v kronična obolenja. Zato je pomembno, da se s temi težavami soočimo čim prej in da si čim prej pripravimo načrt, kako se bomo iz tega izkopali,” opozarja Gregor Glazer, finančni svetovalec in izvršni direktor družbe OVB Slovenija.
Oglas
Ozadje ignoriranja je izrazito psihološko. Možgani uporabijo psihološki umik in zanikanje kot obrambni mehanizem, da bi nas zaščitili pred akutnim stresom. Spopadanje z realnostjo je boleče, zato raje izberemo nojevsko taktiko – tiščanje glave v pesek, ki pa dolgoročno težave samo poveča. K temu močno prispevata tudi sram in družbena stigma. V družbi, v kateri se uspeh meri z materialnimi dobrinami, je priznanje finančne nemoči izjemno težko, kar ljudem preprečuje, da bi pravočasno poiskali strokovno pomoč.
Finančne stiske pa so redko posledica ene same napačne odločitve. Najpogosteje gre za preplet nepredvidljivih življenjskih dogodkov, makroekonomskih sprememb in neustreznih vedenjskih vzorcev. Izguba zaposlitve, dolgotrajna bolniška odsotnost, ločitev ali smrt v družini so dogodki, ki čez noč drastično zmanjšajo prihodke ali povečajo stroške. Tudi hitra rast življenjskih stroškov in dolgotrajno življenje nad lastnimi zmožnostmi lahko povsem izpraznita posameznikov proračun. “Prvi rdeči alarm je prav gotovo dejstvo, da se moramo za plačevanje tekočih obveznosti zadolževati kratkoročno, s povečanimi limiti na računu. Drugi alarm je selektivno plačevanje stroškov, kar pomeni, da odmikamo plačilo določenih stroškov, kmalu se začnejo nabirati opomini, vsekakor pa je najbolj enostaven pokazatelj, da rinemo v težave, ko pač porabimo več, kot zaslužimo,” je prepričan Gregor Glazer.
Gregor Glazer, finančni svetovalec in izvršni direktor družbe OVB Slovenija Foto: Televizija Slovenija
Pomen zlate rezerve
Živimo v dobi, ko je trošenje denarja postalo nevidno. Večina ljudi ob koncu meseca nima natančnega pregleda nad tem, kam je odšel njihov zaslužek. Sodobna družba, ki temelji na brezgotovinskem poslovanju, ta problem še stopnjuje. Zato finančni svetovalci velikokrat poudarjajo pomen oblikovanja t. i. zlate rezerve – privarčevanega denarja za krizne trenutke, ki bi moral znašati vsaj toliko kot stroški za od tri do šest mesecev, za ljudi z manj stabilnimi dohodki pa toliko kot stroški za od šest do dvanajst mesecev. “Ob tem pa se je treba seveda tudi zavedati, da ta privarčevani denar ni namenjen dopustom ali tekočim stroškom, ampak je res namenjen neki varnosti. Ta denar mora biti tudi ločen od preostalega denarja, zato priporočam, da se nabira na ločenem varčevalnem računu pri banki,” pojasnjuje Glazer.
Se zavedamo vseh svojih izdatkov?
Pri plačevanju s plačilnimi karticami ali pametnimi telefoni ne občutimo takojšnje izgube dejanskega denarja. Znanstvene raziskave dokazujejo, da brezstična plačila zmanjšajo t. i. “bolečino ob plačilu”, kar vodi v bistveno večjo porabo.
“V povprečju se ljudje od 15 do 20 odstotkov svojih izdatkov sploh ne zavedajo. Majhni, vsakodnevni stroški, kot so kave mimogrede, razni prigrizki ali drobni nakupi v aplikacijah, delujejo nenevarno. Vendar se ti zneski neopazno seštejejo v več sto evrov mesečnega primanjkljaja. In prav pri takih izdatkih lahko začnemo varčevati.”
Finančni načrt: konsolidacija dolgov
Če so dolgovi že postali realnost, je edina pot izid izdelava strogega finančnega načrta. Stihijsko plačevanje ne deluje. Če imate odprtih preveč manjših, izjemno neugodnih kreditov, limitov in leasingov, je smiselno razmisliti o konsolidaciji. ” Najprej se je treba najprej ukvarjati z dolgovi, ki najbolj vplivajo na likvidnost. Ponavadi so to najdražji dolgovi, kot npr. raznorazni limiti, kartice, kratkoročni krediti,” priporoča finančni svetovalec.
Konsolidacije dolgov pomeni, da najamete en večji, dolgoročnejši kredit z nižjo obrestno mero, s katerim naenkrat poplačate vse male, drage dolgove. S tem dobite en sam pregleden mesečni obrok, ki je običajno nižji od seštevka prejšnjih. “Konsolidacija dolgov je lahko super rešitev, seveda ob predpostavki, da spremenimo svoje navade zapravljanja denarja, zaradi katerih smo se sploh našli v težavah, drugače samo zaidemo v t.i. spiralo zadolževanje, iz katere pa se je težko izviti. Konsolidacije dolgov je lahko zdravilo, lahko pa je samo protibolečinska tableta,” še opozori Gregor Glazer.
Matej Gabrič, banka Sparkasse. Foto: Televizija Slovenija
V bankah poudarjajo, da vsako situacijo obravnavajo individualno in apelirajo na svoje komitente, naj se takoj ob pojavu finančnih težav oglasijo pri njihovih svetovalcih, da čim prej skupaj pripravijo ustrezno rešitev iz težav. “Med najpogostejšimi ukrepi so odobritev klasičnega limita ali limita z redukcijo, lahko se dogovorimo tudi o podaljšanju dobe odplačevanja kredita in s tem znižanje mesečnega obroka ali pa stranki ponudimo združitev več kreditnih obveznosti,” pojasnjuje Matej Gabrič iz banke Sparkasse.
Ni pomembno le, koliko zaslužimo, ampak predvsem, kako upravljamo svoj denar. Tudi visoki prihodki brez načrta lahko hitro izginejo, medtem ko lahko premišljeno ravnanje z denarjem tudi pri povprečnih dohodkih zagotovi občutek varnosti.
Seveda pa si s pametnim upravljanjem svojih dohodkov in njihovim plemenitenjem lahko ustvarimo lepo premoženje. Ker smo vsi minljivi, pa to premoženje v neki točki postane zapuščina, ki si jo razdelijo dediči. Čeprav se vsi zavedamo, da je smrt neizogiben del življenja, je pogovor o tem, kaj bo s ustvarjenim premoženjem, za mnoge še vedno tabu.
Zakon o dedovanju 1. dedni red. Foto: Televizija Slovenija
Ko dediščina postane obračun preteklosti
Dedovanje ni zgolj pravni postopek. Je preplet prava, financ, družinskih odnosov in čustev. V Sloveniji, kjer velika večina ljudi živi v lastni nepremičnini, predstavlja dediščina pogosto največje premoženje, ki ga posameznik prejme v življenju. Ko se odloča o njeni usodi, se ne delijo le kvadratni metri ali bančni prihranki. Delijo se tudi spomini, občutki pripadnosti in predstave o pravičnosti.
Zato ni presenetljivo, da je prav dedovanje eden najpogostejših razlogov za sodne spore med sorodniki. “V zapuščinski praksi se velikokrat s strani dedičev pojavlja dvom v obstoj izven zakonske skupnosti, tudi nezakonski otroci se kdaj pojavijo kot presenečenje, pri oporočnem dedovanju pa predvsem dvom o pristnosti oporoke in tudi dvom v oporočiteljeve sposobnosti ob času pisanja oporoke,” našteje le nekaj vzrokov, ki lahko privedejo do velikih napetosti v družinskih odnosih ob zapuščinskem postopku, odvetnik David Sluga.
Zakonito in oporočno dedovanje
Ko pokojnik svojih želja ni zapisal ali jih vsaj odkrito predstavil družini, vsak dedič pogosto razvije svojo predstavo o tem, kaj je pravična delitev premoženja. Kot pojasnjuje odvetnik David Sluga, pozna slovenska zakonodaja dve temeljni obliki dedovanja: oporočno in zakonito dedovanje. “Pri oporočnem dedovanju posameznik sam določi, komu bo zapustil svoje premoženje in to zapiše v oporoki. Če pa oporoke ne sestavi, govorimo o zakonitem dedovanju, ki temelji na dednih redih. Prvi dedni red sta zakonec zapustnika ali njegov izvenzakonski partner ter njegovi potomci in njihovi potomci. Če potomcev ni, potem pride v poštev drugi dedni red, kjer deduje zakonec in izven zakonski partner ter starši zapustnika, vendar ne več po enakih deležih kot prej – polovico zakonec, polovico pa starši zapustnika in tudi njihovi potomci, v primeru, da starši zapustnika niso več živi. Tudi darila, ki so jih prejeli od zapustnika, se vštejejo v posamezne dedne deleže. Če kdo izmed dedičev meni, da je bil zaradi daril, ki jih je nekdo prejel za časa življenja zapustnika, njegov dedni delež prizadet, mora to uveljavljati pred sodiščem.”
Zakon o dedovanju 2. dedni red. Foto: Televizija Slovenija
Deduje se tudi dolgove
Dediči pa lahko v zapuščinskem postopku sklenejo tudi dedni dogovor, v katerem se dogovorijo, kako bodo premoženje razdelili. “Seveda ne smemo pozabiti, da zapuščina ne predstavlja vedno le nekega premoženja, vključuje lahko tudi dolgove in dedič se v tem primeru lahko sam odloči, ali bo zapuščino sprejel, saj dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do vrednosti njegovega deleža zapuščine”, opozarja odvetnik Sluga in pri tem še dodaja: “Seveda pa je tu treba biti pozoren tudi na nujni delež, ki se namreč ne ugotavlja po uradni dolžnosti, ampak ga mora uveljavljati tisti, ki ima pravni interes in torej misli, da mu ta nujni delež pripada.”
Ko dediščina razdeli družino: zakaj o dedovanju še vedno govorimo prepozno
Dedovanje odpre stare družinske rane. Premoženje je le povod, ki na površje prinese vse tisto, o čemer se sorodniki prej niso nikoli odkrito pogovorili – občutek, da je bil nekdo bolj ljubljen, da je več prispeval k skrbi za starše, da mu pripada več ali da ni dovolj cenjen. Ko se tem občutkom pridružijo še žalovanje, stres in denar, se lahko tudi najbolj trdni družinski odnosi skrhajo.
Zato je najboljša dediščina, ki jo lahko starši zapustijo svojim otrokom, poleg premoženja, jasna komunikacija in odprt pogovor o svojih željah že za časa življenja. Kajti premoženje je mogoče razdeliti z enim dokumentom, zaupanja pa ni mogoče zapisati v oporoko. Največja izguba tako ni hiša ali vikend ob morju, neko zemljišče ali pa denar, temveč družina, ki zaradi dediščine preneha biti družina.
Oglas