Pobudniki so zbiranje podpisov organizirali pod geslom “Proti uvedbi politične policije”. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Zbiranje podpisov za referendum o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi se je začelo 10. junija, pobudniki pa so dovolj podpisov zbrali en teden pred zaključkom roka – do današnjega dne so bili namreč po njihovih navedbah oddani 42.004 podpisi.
Oglas
Pobudo za razpis referenduma so sicer podali nekateri nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, in sicer Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.
Kot so opozorili, bi se z novelo zakona o parlamentarni preiskavi odpravila bistvena varovalka pred političnimi zlorabami poslanskih preiskovalnih komisij. Preiskovanci pred začetkom parlamentarne preiskave ne bi več mogli na ustavnem sodišču izpodbijati njene zakonitosti, s čimer bi politika dobila proste roke za uvedbo parlamentarne preiskave zoper praktično kogarkoli in kadarkoli, brez predhodnega sodnega nadzora, so navedli.
Parlamentarne preiskovalne komisije bi tako po oceni pobudnikov referenduma lahko pridobivale podatke o zasebnih komunikacijah, SMS-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih tudi ljudi, ki niso povezani s politiko in ki niso osumljene nobenega kaznivega dejanja ali druge nezakonitosti. Preiskava bi lahko zajela tudi njihove družinske člane, partnerje, prijatelje in druge osebe iz njihovega zasebnega kroga. “Na referendumu bomo zato odločali o tem, ali želimo politiki podeliti tako rekoč neomejena pooblastila za poseganje v civilno sfero in v zasebnost posameznikov ali pa ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe oblasti,” so navedli v sporočilu za javnost.
“V času, ko nam grozi avtoritarna oblast – kar se že kaže v vrsti zakonskih predlogov in že sprejetih zakonov – je še posebno pomembno, da javnost sproti kritično reagira in se državljanke in državljani tudi osebno angažirajo za varstvo temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin in za njim odgovarjajoče zakone. Še posebej nujno je varovanje temeljnih pravic pred oblastmi, ki bi hotele te pravice omejevati,” je zapisala ena od pobudnic referendumskega postopka, Spomenka Hribar. Pavel Gantar pa je ob tem dodal: “Ena pot je končana, druga se začenja. Dosegli smo referendum o škodljivem zakonu, zdaj ga moramo še dobiti in preprečiti, da bi se škodljiv zakon o parlamentarni preiskavi uveljavil.”
Referendum bo predvidoma jeseni.
Kakšne spremembe prinaša novela?
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel konec maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ-ja. Poleg tega DZ ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.
Oglas