V Ankari se začenja dvodnevni vrh zveze Nato, na katerem bodo voditelji držav zavezništva razpravljali o povečevanju obrambnih izdatkov, krepitvi zmogljivosti obrambne industrije, vlogi Evrope v Natu in podpori Ukrajini.
Slovenija je letos edina članica Nata z obrambnimi izdatki pod dvema odstotkoma BDP, kažejo ocene zavezništva. Kot je razvidno iz poročila zavezništva, objavljenega tik pred začetkom vrha v turški prestolnici, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka BDP. Tako bo glede na Natove ocene ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP. Lani sta poleg Slovenije manj kot dva odstotka namenili še Albanija in Češka, ki pa naj bi letos zvišali izdatke. V opombi so ob tem zapisali, da gre pri Sloveniji za dejanske številke ob prevzemu položaja s strani nove vlade v začetku junija. Nova slovenska vlada je po navedbah poročila zavezana, da bo izpolnila zaveze z lanskega vrha v Haagu, ko so se voditelji dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.
Kot še piše v opombi, bo Slovenija po vrhu v Ankari pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP.
Vrh, ki se ga prvič po vrnitvi na položaj udeležuje premier Janez Janša, bo potekal v senci napetosti med ZDA in Evropo. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte tako od voditeljev pričakuje, da bodo predstavili konkretne načrte, kako nameravajo njihove države izpolniti zaveze z lanskega vrha na Nizozemskem, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo zvišale na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Velika večina držav je lani za obrambo namenila dva odstotka BDP, kot so se dogovorile že pred leti.
Pred začetkom dvodnevnega vrha zveze Nato slovenski premier posvaril, da ni ogrožena zgolj kredibilnost naše države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost. FOTO: Ismail Kaplan Afp
Niso pa tega storile Slovenija, Češka in Albanija, je sredi junija pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata v Bruslju povedal Rutte.
Sloveniji »prvič neprijetno« na vrhu
Z besedami, da mu bo zaradi neizpolnjene zaveze Slovenije »prvič neprijetno« na vrhu, se je na to odzval premier Janša. Danes je še dodal: »Slovenija je v tem trenutku edina članica zveze Nato,ki ostaja pod 2% BDP, namenjenih za obrambo. Ogrožena ni zgolj kredibilnost države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic? Predvsem pa: zakaj so obljubljali in podpisovali, nato zaveznikom lagali, naredili pa nič? Bil pa je denar za nakup Litijske, starih računalnikov, krepitev levičarskih NVO ter financiranje “raziskav” o enakosti spolov v podsaharski Afriki.«
Evropske članice zveze Nato in Kanada pa bodo glede danes objavljene ocene letos za temeljne obrambne potrebe namenile 634 milijard ameriških dolarjev, kar je približno 11 odstotkov več kot lani.
Kot so sporočili iz zavezništva, bo letošnje povečanje izdatkov evropskih zaveznic in Kanade v primerjavi z lanskim manjše, kot je bilo povečanje med letoma 2024 in 2025. Lani so te članice po ocenah zavezništva za temeljne obrambne potrebe namenile 571 milijard dolarjev, kar je nekaj več kot 19 odstotkov več kot v letu 2024.
Te države bodo letos za temeljne obrambne izdatke namenile 2,53 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe pa 1,4 odstotka BDP.