Skupinska fotografija voditeljev držav članic Nata s partnerji oziroma partnericami pred predsedniško palačo v Ankari. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je skupaj z ženo Emine generalnega sekretarja zavezništva Marka Rutteja ter voditelje članic Nata in njihove partnerice oziroma partnerje sprejel v predsedniški palači v Ankari. Med gosti sta tudi slovenski premier Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša. Večerje se udeležujejo tudi južnokorejski predsednik Lee Jae-myung, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Oglas
Donald Trump, Janez Janša in Urška Bačovnik Janša. Foto: Reuters
Foto: Reuters
Janez Janša s soprogo in Recep Tayyip Erdogan s soprogo. Foto: Reuters
Iz Damaska v Siriji je v Turčijo priletel tudi francoski predsednik Macron. Foto: Reuters
Rutte je ob sprejemu von der Leyen in Coste dejal, da sodelovanje med Evropsko unijo in Natom “ne bi moglo biti boljše”. Naloge med povezavama so po njegovem mnenju jasno razdeljene. “Nato skrbi za zmogljivosti, standarde ter poveljevanje in nadzor, EU pa tako rekoč za vse drugo,” je pojasnil.
Dobro sodelovanje z Natom sta pozdravila tudi predsednika obeh evropskih institucij. Costa je dodal, da evropski državljani od vrha v Ankari pričakujejo jasno sporočilo, da se lahko pri obrambi še naprej zanesejo na zavezništvo.
“Močna Evropa pomeni močan Nato in odločeni smo zapolniti vrzeli na področju obrambe,” pa je dejala von der Leyen.
V Carigradu so pred začetkom vrha potekali protesti, v Ankari pa o kakšnih shodih ni poročil. Foto: AP
Večja vloga Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti v okviru Nata je sicer poleg povečevanja proračunskih izdatkov članic za obrambo, krepitve zmogljivosti obrambne industrije in nadaljnje podpore Ukrajini ena od osrednjih tem zasedanja voditeljev Nata, ki se bo končalo v sredo.
Evropske članice Nata in Kanada naj bi letos obrambne izdatke zvišale za 11 odstotkov
Ob začetku vrha je zavezništvo objavilo tudi podatke o načrtovanih obrambnih izdatkih. Kot so sporočili, bodo evropske članice zveze Nato in Kanada letos za temeljne obrambne potrebe namenile 634 milijard ameriških dolarjev (555 milijard evrov), kar je približno 11 odstotkov več kot lani.
Sorodna novica
Nato: Slovenija je edina članica pod dvema odstotkoma BDP-ja
Letošnje povečanje izdatkov evropskih zaveznic in Kanade bo letos v primerjavi z lani manjše, kot je bilo povečanje med letoma 2024 in 2025. Lani so te članice po ocenah zavezništva za temeljne obrambne potrebe namenile 571 milijard dolarjev, kar je nekaj več kot 19 odstotkov več kot v letu 2024.
Te države bodo letos za temeljne obrambne izdatke namenile 2,53 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe pa 1,4 odstotka BDP-ja.
Foto: Reuters
Izdatki za obrambo do leta 2035 pet odstotkov BDP-ja
Voditelji držav članic so se sicer lani na vrhu v Haagu zavezali, da bodo do leta 2035 letne proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP-ja. Od tega bodo 3,5 odstotka namenili za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.
Sorodna novica
Rutte napovedal, da bodo članice za zaščito pred letalniki namenile 40 milijard dolarjev
Pet jih bo glede na danes objavljene ocene že letos doseglo petodstotni cilj, in sicer Poljska, Litva, Latvija, Estonija in Grčija. Slovenija naj bi bila medtem edina, ki tudi v letošnjem letu v temeljne obrambne potrebe ne bo vložila proračunskih sredstev vsaj v vrednosti dveh odstotkov BDP-ja. Glede na objavo Nata se je nova slovenska vlada zavezala, da bo po vrhu v Ankari pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva odstotka BDP-ja, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP-ja.
Ob začetku vrha so se na ločeni delovni večerji v okviru Sveta Nato-Ukrajina sešli zunanji ministri članic zavezništva, vključno s slovenskim ministrom Tonetom Kajzerjem, in njihov ukrajinski kolega Andrij Sibiga.
Sorodna novica
Trump vztraja: Grenlandijo bi morale nadzorovati ZDA, ne Danska
Obrambni ministri Nata, med njimi slovenski minister Valentin Hajdinjak, pa imajo na programu večerjo s kolegi iz partnerskih držav Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.
Zasedanje poteka v senci napetosti med ZDA in Evropo, ki ji je ameriški predsednik Donald Trump v Ankari znova očital, da mu ni pomagala v vojni proti Iranu. Obenem je ponovil težnje po prevzemu Grenlandije, zaradi katerih so se odnosi med obema stranema Atlantika zaostrili že na začetku leta.
Maja Garb o razmerah v Ukrajini in obrambnih zmogljivostih Evrope
Oglas