Plovila, ki jih je CENTCOM identificiral kot čolne Islamske revolucionarne garde, trenutek pred napadom ameriških sil. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Garda je sporočila, da je z raketami in brezpilotniki napadla vojaške cilje v Bandar Salmanu in letalsko bazo Ali Al Salem v Kuvajtu ter sestrelila ameriški brezpilotnik. V Bahrajnu in Kuvajtu so sprožili alarm proti zračnemu napadu, kuvajtska vojska pa je sporočila, da je proti sovražnim napadom z raketami in brezpilotniki aktivirala protiletalsko obrambo.
Oglas
Pred tem so ameriške sile v noči na sredo izvedle napade na več kot 80 ciljev v Iranu, kar je bil neposreden odgovor na iranske napade na tri tovorne ladje, ki so plule skozi Hormuško ožino, je sporočilo Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM).
Po navedbah CENTCOM-a so bili tarča napadov iranski sistemi protizračne obrambe, poveljniška in komunikacijska omrežja, obalni radarski sistemi, protiladijske rakete ter več kot 60 hitrih plovil Islamske revolucionarne garde v Hormuški ožini in njeni bližini. Namen operacije je bil otežiti nadaljnje iranske napade na mednarodni pomorski promet skozi eno najpomembnejših svetovnih trgovskih poti, je sporočil CENTCOM. “Neupravičena agresija iranskih sil predstavlja jasno in nevarno kršitev premirja ter ogroža svobodo plovbe,” je še sporočila ameriška vojska.
CENTCOM je tokratne napade označil za ofenzivne, v nasprotju z napadi konec junija, ki jih je ameriška vojska opisovala kot samoobrambne. Po navedbah poveljstva so iranski napadi na tankerje predstavljali neupravičeno agresijo, jasno kršitev premirja in ogrožanje svobode plovbe. Dodali so, da ameriške sile ostajajo v pripravljenosti, če Iran ne bo spoštoval dogovorjenih zavez.
Po navedbah dveh ameriških uradnikov so bili v tokratni operaciji med drugim tarča pristaniška infrastruktura, raketna in brezpilotna oporišča, sistemi za obalni nadzor ter protizračna obramba, poroča televizija ABC.
Ameriški predstavniki ocenjujejo, da je bila operacija bistveno obsežnejša od napadov konec junija, ko so ZDA vojaško posredovale zaradi iranskih dejavnosti v Hormuški ožini, vendar so bile tedanje akcije omejene, da ne bi ogrozile memoranduma o soglasju med državama.
Teheran: Ne bomo se vdali
Iransko vrhovno skupno vojaško poveljstvo, osrednji štab Katam Al Anbija, je ameriške napade obsodilo kot “očitno dejanje agresije”, zagrozilo z “uničujočim odzivom” in opozorilo, da Teheran ne bo dopustil vmešavanja ZDA v upravljanje ožine.
Vodilni iranski pogajalec, predsednik parlamenta Mohamad Baker Kalibaf, je ZDA obtožil kršitve sporazuma o premirju. Omenil je ne le najnovejše ameriške vojaške napade, temveč tudi obnovljene sankcije proti nafti, kršitve iranskih “prilagoditev” v Hormuški ožini ter izraelske napade na Libanon. “Obdobje ustrahovanja in izsiljevanja je končano,” je Kalibaf zapisal na družbenem omrežju X. “Ne bomo se vdali.”
Namestnik iranskega zunanjega ministra je po poročanju državne tiskovne agencije Fars ameriško operacijo označil za resno kršitev memoranduma o soglasju, podpisanega prejšnji mesec. “Iran bo sprejel odločne ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov in varnosti, obenem pa resno opozarja na posledice ameriške kršitve sporazuma,” je dejal.
Teheran je obsodil tudi odločitev Washingtona o preklicu dovoljenja za prodajo iranske nafte, ki je bilo eden ključnih elementov memoranduma, poroča ABC.
Eksplozija po napadu na Bandar Abas. Fotografija z družbenih omrežij. Foto: Reuters
Napadi na pristanišča
Iranski mediji so prej poročali o eksplozijah na otoku Karg, glavnem iranskem predelovalnem središču nafte, na otoku Kešm ter v južnih pristaniških mestih Sirik in Bandar Abas. CENTCOM v svojem sporočilu za javnost ni omenjal napadov na otok Karg, s katerega Iran izvaža 90 odstotkov svoje surove nafte.
Ameriški uradnik je za tiskovno agencijo Reuters dejal, da je vojska napadla iranske sisteme zračne obrambe, nadzorne sisteme na obali, rakete zemlja-zrak, protiladijske križarske rakete in izstrelišča brezpilotnikov.
V Iranu niso poročali o smrtnih žrtvah med civilisti, vendar je bilo po besedah poročevalca iranske državne televizije več ljudi ranjenih zaradi šrapnelov “sovražnega izstrelka”, ki je zadel trgovsko pristanišče v Siriku. Poročila navajajo, da so napadi zadeli tudi ribiška pristanišča v Siriku in Bandar Abasu.
Preklicano dovoljenje za prodajo iranske nafte
Ameriško finančno ministrstvo je medtem potrdilo preklic splošnega dovoljenja za prodajo iranske nafte. Po navedbah ameriškega uradnika je bil preklic neposredna posledica zadnje zaostritve razmer v Hormuški ožini, poroča ABC. “Iran bo ugodnosti deležen le, če bo ravnal odgovorno. Njegova dejanja v Hormuški ožini so bila za ZDA popolnoma nesprejemljiva in bodo imela posledice,” je dejal ameriški predstavnik.
Ministrstvo za finance je navedlo, da je preklic začel veljati v torek, pri čemer bo do 17. julija veljalo prehodno obdobje za zaključek že odobrenih poslov. Dovoljenje je bilo izdano 22. junija in naj bi veljalo 60 dni. Odprava dovoljenja pomeni preklic enega ključnih elementov memoranduma o soglasju, ki je začel veljati 18. junija.
Ameriški predstavnik je kljub temu poudaril, da se pogajanja med Washingtonom in Teheranom o trajnem dogovoru nadaljujejo, navaja ABC.
Iransko zunanje ministrstvo je to potezo obsodilo kot kršitev okvirnega sporazuma o končanju vojne in izjavilo, da bo Washington “nosil odgovornost za posledice”, Iran pa bo sprejel vsak ukrep, ki ga bo štel za potrebnega za zaščito svojih interesov in nacionalne varnosti.
Katarski tanker Rekayyat, ki naj bi bil poškodovan v iranskih napadih. Arhivska fotografija. Foto: Reuters
Domnevni napadi na trgovska plovila v Hormuški ožini
Iransko zunanje ministrstvo je medtem zavrnilo obtožbe Katarja, da je Iran napadel eno od njegovih ladij v Hormuški ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Baghaj je dejal, da so katarske obtožbe vprašljive in v nasprotju z načelom dobrososedskih odnosov.
Poškodovan naj bi bil tudi tanker, ki pluje pod savdsko zastavo. Savdsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da napadi predstavljajo napad na varnost mednarodne plovbe in svetovne energetske oskrbe.
Katar je napade označil za nesprejemljive ter za hudo in očitno kršitev mednarodnega prava. Od Irana je zahteval takojšnje prenehanje ravnanj, ki ogrožajo regionalno varnost, mednarodno pomorsko plovbo in svetovne energetske dobave, za posledice napadov pa pripisal polno pravno odgovornost Teheranu, poroča ABC.
Ameriški uradnik, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da je Iran po prvih podatkih napadel tri trgovska plovila.
Rutte nove ameriške napade na Iran označil za nujne
Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je ob prihodu na vrh Nata v Ankari dejal, da so bili ameriški napadi “absolutno nujni”, saj da je Iran kršil premirje, ko je v torek napadel ladje v Hormuški ožini. “Mislim, da je ključnega pomena, da se ZDA odločno odzovejo,” je dodal.
Oglas