Ameriški predsednik Donald Trump na vrhu Nata v Ankari. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“Kar se mene tiče, je konec,” je Trump odgovoril na novinarsko vprašanje o prekinitvi ognja. Dodal je, da je ukvarjanje z Iranci “izguba časa” in da so ti lažnivci. “Ne želim imeti več opravka z njimi, to so izmečki,” je pripomnil in iranske oblasti označil za nore.
Oglas
Ponovil je stališče, da Teheran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja. Če ga bodo imeli, ga bodo tudi uporabili, je prepričan ameriški predsednik. “To so zlobni, bolni ljudje,” je še zatrdil. In dodal: “Oni so rak in veste, kaj je treba storiti z rakom – ga čim prej odstraniti.” Iran sicer tudi glede na ameriške obveščevalne podatke ne razvija jedrskega orožja. Teheran zanika, da je to sploh njegov namen, in vztraja, da je iranski jedrski program izključno civilne narave.
Po Trumpovih besedah so ameriške sile že ponoči silovito napadle Iran, potem ko je ta napadel plovila v Hormuški ožini. Teheran se je odzval z napadi na ameriške cilje v Bahrajnu in Kuvajtu.
Posledice napada v mestu Kuhestak. Foto: Reuters
Nove Trumpove grožnje, novi napadi
Trump je nato zagrozil, da bi lahko ZDA še danes izvedle silovite napade na Iran. Prav tako je Teheran obtožil, da vsak dan krši memorandum o soglasju med državama. “Včeraj zvečer smo jih zelo močno udarili, zelo, zelo močno,” je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu vrha zveze Nato v Ankari povedal Trump in dodal, da bodo verjetno tudi nocoj izvedli napade na Iran.
Trumpove grožnje so se pozneje uresničile. Po poročanju portala Axios je ameriška vojska napadla več tarč v Iranu. Iranska tiskovna agencija Mehr pa je poročala, da je slišati eksplozije v več mestih ob Perzijskem zalivu.
Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da so nove napade na družbenih omrežjih potrdili tudi posamezni vojaški uradniki s pojasnilom, da je njihov cilj dodatno zmanjševanje sposobnosti Irana, da bi ogrožal prosto plovbo v Hormuški ožini.
Trump napovedal hiter konec zaostrovanja
Trump je sicer predtem izrazil pričakovanje, da se bo vojaško zaostrovanje z Iranom zelo hitro končalo. “Menim, da se bo vse, kar se bo zgodilo, odvilo zelo hitro in le povečalo varnost, tudi za nafto (…). Vse se bo zgodilo zelo hitro. Ne načrtujemo dolgoročnih ukrepov,” je dejal ob koncu vrha Nata v Ankari.
Razmere so se zaostrile po tem, ko sta Washington in Teheran sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju. Trump je danes izjavil, da se pogajalci ZDA sicer lahko še naprej pogovarjajo s Teheranom, a po njegovem mnenju s tem le “tratijo svoj čas”.
Kitajska in Katar pozivata Iran in ZDA k dialogu
Kitajska je po obnovitvi medsebojnih napadov ZDA in Iranu sporočila, da ponoven izbruh sovražnosti ni v interesu nikogar, in jih pozvala k dialogu. “Ponoven izbruh sovražnosti ni v interesu nobene strani. Z vojaškimi sredstvi ni mogoče rešiti temeljnih težav,” je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. “ZDA in Iran pozivamo k izvajanju podpisanega memoranduma o soglasju, naj svoje spore rešujejo z dialogom in pogajanji ter naj se izogibajo uporabi sile,” je dodala.
K dialogu je sprti strani pozval tudi Katar. Zunanje ministrstvo, ki sicer posreduje v pogajanjih med stranema, je v izjavi na omrežju X obsodilo iranske napade na Katar in Bahrajn ter poudarilo potrebo, “da se območju prihranijo posledice teh neupravičenih napadov”.
V Dohi so tudi poudarili, da morata Teheran in Washington nadaljevati “pot dialoga in diplomacije” in nadgraditi napredek, ki sta ga dosegla v okviru memoranduma o soglasju.
Iran napadel oporišča v Bahrajnu in Kuvajtu
Islamska revolucionarna garda je v sredo zjutraj sporočila, da je z raketami in brezpilotniki napadla vojaške tarče v Bandar Salmanu in letalsko oporišče Ali Al Salem v Kuvajtu ter sestrelila ameriški brezpilotnik. V Bahrajnu in Kuvajtu so sprožili alarm proti zračnemu napadu, kuvajtska vojska pa je sporočila, da je proti sovražnim napadom z raketami in brezpilotniki aktivirala protiletalsko obrambo.
Kuvajtsko zunanje ministrstvo je nato v izjavi ostro obsodilo “ponavljajočo se gnusno iransko agresijo”. Nadaljevanje “teh predrznih napadov” po besedah ministrstva spodkopava tekoča prizadevanja na regionalni kot tudi mednarodni ravni za zmanjšanje napetosti. Zunanje ministrstvo je še dodalo, da si Kuvajt pridržuje pravico, da “sprejme vse potrebne ukrepe”, da zaščiti svojo varnost.
V Bahrajnu so v sredo že trikrat sprožili alarme, ki opozarjajo na nevarnost napadov, slišati je bilo tudi več eksplozij. Bahrajnsko ministrstvo za notranje zadeve je prebivalce prek družbenega omrežja X pozvalo, naj ostanejo mirni in se zatečejo na najbližje varno mesto.
Pred tem so ameriške sile v noči na sredo izvedle napade na več kot 80 ciljev v Iranu, kar je bil neposreden odgovor na iranske napade na tri tovorne ladje, ki so plule skozi Hormuško ožino, je sporočilo Osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM).
Plovila, ki jih je CENTCOM identificiral kot čolne Islamske revolucionarne garde, trenutek pred napadom ameriških sil. Foto: Reuters
Po navedbah CENTCOM-a so bili tarča napadov iranski sistemi protizračne obrambe, poveljniška in komunikacijska omrežja, obalni radarski sistemi, protiladijske rakete ter več kot 60 hitrih plovil Islamske revolucionarne garde v Hormuški ožini in njeni bližini. Namen operacije je bil otežiti nadaljnje iranske napade na mednarodni pomorski promet skozi eno najpomembnejših svetovnih trgovskih poti, je sporočil CENTCOM. “Neupravičena agresija iranskih sil predstavlja jasno in nevarno kršitev premirja in ogroža svobodo plovbe,” je še sporočila ameriška vojska.
CENTCOM je tokratne napade označil za ofenzivne, v nasprotju z napadi konec junija, ki jih je ameriška vojska opisovala kot samoobrambne. Po navedbah poveljstva so iranski napadi na tankerje predstavljali neupravičeno agresijo, jasno kršitev premirja in ogrožanje svobode plovbe. Dodali so, da ameriške sile ostajajo v pripravljenosti, če Iran ne bo spoštoval dogovorjenih zavez.
Po navedbah dveh ameriških uradnikov so bili v tokratni operaciji med drugim tarča pristaniška infrastruktura, raketna in brezpilotna oporišča, sistemi za obalni nadzor ter protizračna obramba, poroča televizija ABC.
Ameriški predstavniki ocenjujejo, da je bila operacija bistveno obsežnejša od napadov konec junija, ko so ZDA vojaško posredovale zaradi iranskih dejavnosti v Hormuški ožini, vendar so bile tedanje akcije omejene, da ne bi ogrozile memoranduma o soglasju med državama.
Teheran: Ne bomo se vdali
Iransko vrhovno skupno vojaško poveljstvo, osrednji štab Katam Al Anbija, je ameriške napade obsodilo kot “očitno dejanje agresije”, zagrozilo z “uničujočim odzivom” in opozorilo, da Teheran ne bo dopustil vmešavanja ZDA v upravljanje ožine.
Vodilni iranski pogajalec, predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf, je ZDA obtožil kršitve sporazuma o premirju. Omenil je ne le najnovejše ameriške vojaške napade, temveč tudi obnovljene sankcije proti nafti, kršitve iranskih “prilagoditev” v Hormuški ožini in izraelske napade na Libanon. “Obdobje ustrahovanja in izsiljevanja je končano,” je Galibaf zapisal na družbenem omrežju X. “Ne bomo se vdali.”
Namestnik iranskega zunanjega ministra je po poročanju državne tiskovne agencije Fars ameriško operacijo označil za resno kršitev memoranduma o soglasju, podpisanega prejšnji mesec. “Iran bo sprejel odločne ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov in varnosti, obenem pa resno opozarja na posledice ameriške kršitve sporazuma,” je dejal.
Teheran je obsodil tudi odločitev Washingtona o preklicu dovoljenja za prodajo iranske nafte, ki je bilo eden ključnih elementov memoranduma, poroča ABC.
Eksplozija po napadu na Bandar Abas. Fotografija z družbenih omrežij. Foto: Reuters
Napadi na pristanišča
Iranski mediji so prej poročali o eksplozijah na otoku Karg, glavnem iranskem predelovalnem središču nafte, na otoku Kešm ter v južnih pristaniških mestih Sirik in Bandar Abas. CENTCOM v svojem sporočilu za javnost ni omenjal napadov na otok Karg, s katerega Iran izvaža 90 odstotkov svoje surove nafte.
Ameriški uradnik je za tiskovno agencijo Reuters dejal, da je vojska napadla iranske sisteme zračne obrambe, nadzorne sisteme na obali, rakete zemlja-zrak, protiladijske križarske rakete in izstrelišča brezpilotnikov.
V Iranu niso poročali o smrtnih žrtvah med civilisti, vendar je bilo po besedah poročevalca iranske državne televizije več ljudi ranjenih zaradi šrapnelov “sovražnega izstrelka”, ki je zadel trgovsko pristanišče v Siriku. Poročila navajajo, da so napadi zadeli tudi ribiška pristanišča v Siriku in Bandar Abasu.
Preklicano dovoljenje za prodajo iranske nafte
Ameriško finančno ministrstvo je medtem potrdilo preklic splošnega dovoljenja za prodajo iranske nafte. Po navedbah ameriškega uradnika je bil preklic neposredna posledica zadnje zaostritve razmer v Hormuški ožini, poroča ABC. “Iran bo ugodnosti deležen le, če bo ravnal odgovorno. Njegova dejanja v Hormuški ožini so bila za ZDA popolnoma nesprejemljiva in bodo imela posledice,” je dejal ameriški predstavnik.
Ministrstvo za finance je navedlo, da je preklic začel veljati v torek, pri čemer bo do 17. julija veljalo prehodno obdobje za zaključek že odobrenih poslov. Dovoljenje je bilo izdano 22. junija in naj bi veljalo 60 dni. Odprava dovoljenja pomeni preklic enega ključnih elementov memoranduma o soglasju, ki je začel veljati 18. junija.
Ameriški predstavnik je kljub temu poudaril, da se pogajanja med Washingtonom in Teheranom o trajnem dogovoru nadaljujejo, navaja ABC.
Iransko zunanje ministrstvo je to potezo obsodilo kot kršitev okvirnega sporazuma o končanju vojne in izjavilo, da bo Washington “nosil odgovornost za posledice”, Iran pa bo sprejel vsak ukrep, ki ga bo štel za potrebnega za zaščito svojih interesov in nacionalne varnosti.
Katarski tanker Rekayyat, ki naj bi bil poškodovan v iranskih napadih. Arhivska fotografija. Foto: Reuters
Domnevni napadi na trgovska plovila v Hormuški ožini
Iransko zunanje ministrstvo je medtem zavrnilo obtožbe Katarja, da je Iran napadel eno od njegovih ladij v Hormuški ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagaji je dejal, da so katarske obtožbe vprašljive in v nasprotju z načelom dobrososedskih odnosov.
Poškodovan naj bi bil tudi tanker, ki pluje pod savdsko zastavo. Savdsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da napadi predstavljajo napad na varnost mednarodne plovbe in svetovne energetske oskrbe.
Katar je napade označil za nesprejemljive ter za hudo in očitno kršitev mednarodnega prava. Od Irana je zahteval takojšnje prenehanje ravnanj, ki ogrožajo regionalno varnost, mednarodno pomorsko plovbo in svetovne energetske dobave, za posledice napadov pa pripisal polno pravno odgovornost Teheranu, poroča ABC.
Ameriški uradnik, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da je Iran po prvih podatkih napadel tri trgovska plovila.
Rutte nove ameriške napade na Iran označil za nujne
Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je ob prihodu na vrh Nata v Ankari dejal, da so bili ameriški napadi “absolutno nujni”, saj je Iran kršil premirje, ko je v torek napadel ladje v Hormuški ožini. “Mislim, da je ključnega pomena, da se ZDA odločno odzovejo,” je dodal.
Mednarodna pomorska organizacija opozarja na obtičale pomorščake
Po obnovitvi medsebojnih napadov Irana in ZDA je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) pozvala k “maksimalni zadržanosti in umiritvi napetosti” v regiji in Hormuški ožini.
Generalni sekretar organizacije Arsenio Dominguez je poudaril, da “ti napadi samo še dodatno zaostrujejo strah, negotovost in psihološko napetost, ki jih že občuti približno 6000 pomorščakov, ki so obtičali na ladjah, ki ne morejo varno zapustiti zaliva”.
Vodja te agencije Združenih narodov za pomorsko varnost je prav tako pozval različne akterje, “naj se izogibajo izpostavljanju pomorščakov nepotrebnim nevarnostim s plovbo njihovih ladij skozi ožino”.
Potem ko sta Washington in Teheran 17. junija sklenila memorandum o soglasju, s katerim je bila vzpostavljena prekinitev ognja ob nadaljevanju pogajanj za končanje vojne, se je ladijski promet po Hormuški ožini okrepil, čeprav ga je bilo še vedno precej manj kot pred vojno.
IMO je takoj zatem sprožil načrt za evakuacijo 11.000 članov posadk na 600 ladjah, ki so takrat obtičale v regiji, kar naj bi trajalo nekaj tednov. Do konca junija je v okviru načrta območje zapustilo 115 ladij z 2500 pomorščaki.
Trump: Pogajanja s Teheranom so izguba časa
Oglas