Ali lahko iskreno trdimo, da smo v Evropi svobodni in neodvisni? Da, če upoštevamo, da je svoboda jasno zapisana v naše ustanovne deklaracije, ustave in pogodbe. Naši računi za energijo pa kažejo drugačno sliko.

V zadnjih mesecih je bila naša zmožnost ogrevanja domov in nakupovanja živil po dostojni ceni odvisna od dogodkov vzdolž 33 kilometrov dolge morske ožine na drugi strani sveta. Čas je, da Evropa spremeni smer. Iz sedanje krize se lahko naučimo, da Evropa brez energetske neodvisnosti ne more biti neodvisna. Vzgib vsakega gibanja za dejansko neodvisnost so ljudje. To velja tudi tokrat. Po vsej Evropi smo priča prvim iskram elektrifikacijske revolucije.

V letošnjih prvih treh mesecih je bilo v EU registriranih več kot 500.000 električnih avtomobilov. V istem obdobju je bilo samo v Franciji, Nemčiji in na Poljskem prodanih več kot 400.000 stanovanjskih toplotnih črpalk. Ljudje v Evropi se odločajo za električno energijo. In ni težko razumeti, zakaj. Pred kratkim sem obiskal Finsko, za katero naši podatki kažejo, da stroški vožnje z električnim vozilom znašajo 2,60 evra na sto kilometrov, stroški bencina pa 9,20 evra na sto kilometrov!

Po mnenju možganskega trusta Concito lahko evropska gospodinjstva s kombinacijo električnih vozil in toplotnih črpalk prihranijo med 1700 in 3000 evrov na leto. Evropski državljani in državljanke se tega zavedajo. Niso zgolj pripravljeni na prehod na čisto energijo. Pri tem so pripravljeni prevzeti vodilno vlogo. Edino nerešeno vprašanje je: kako vlade po vsej EU lahko nadomestijo zaostanek?

Prvič, v Evropi moramo proizvesti več električne energije z izkoriščanjem lastnih virov. Zgraditi moramo več vetrnih polj. Namestiti moramo več solarnih panelov. V državah, kjer se odločijo za jedrsko energijo, moramo razviti naslednjo generacijo elektrarn in tehnologij. Tako naša gospodarstva lahko osvobodimo dragega uvoza fosilnih goriv in jih namesto tega usmerimo v uporabo lastne čiste in cenovno dostopne energije.

Drugič, olajšati moramo prenos električne energije po vsej celini. To pomeni nadgradnjo električnih vodov in kablov ter tudi krepitev čezmejnih povezav. Vse to vodi v gradnjo več obratov za baterije, da bomo lahko prožno shranjevali in prerazporejali električno energijo. Za to bodo nujne naložbe, ki so smiselne in prinašajo prihranke.

Do leta 2040 bodo za omrežja za prenos in distribucijo električne energije nujne naložbe v višini 1,2 bilijona evrov. Do istega leta bo hkrati vsak evro, vložen v električno omrežje, pomenil več kot dva evra prihrankov pri stroških sistema.

Če se Evropa tega loti združena – s skupnimi naložbami in strateškim načrtovanjem –, lahko zmanjša stroške in poveča koristi.

Nazadnje moramo podpreti dele našega gospodarstva in družbe, v katerih elektrifikacija ne napreduje, predvsem na področjih industrije, prometa in stavb.

Rešitve so na voljo: električne peči v tovarnah, električna vozila in polnilne postaje na naših ulicah, pametni števci, solarni paneli in toplotne črpalke v naših domovih. To je podoba električne Evrope. Pri tem moramo zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen. Avstrija svojim ranljivim državljankam in državljanom zagotavlja pomoč pri zamenjavi kotlov na fosilna goriva s čistimi alternativami. Francija je uvedla program socialnega zakupa električnih vozil, ki gospodinjstvom z nizkimi dohodki omogoča zakup novega električnega vozila po dostopnih cenah.

Dan Jørgensen, evropski komisar za energijo in stanovanjsko politiko. FOTO: Omar Havana/Reuters

Dan Jørgensen, evropski komisar za energijo in stanovanjsko politiko. FOTO: Omar Havana/Reuters

S pravimi odločitvami lahko zagotovimo, da bomo z valom elektrifikacije izboljšali položaj vseh ljudi. Kmalu bom predstavil načrt elektrifikacije za Evropo, ki bo vseboval navedene in druge korake, ki nas bodo približali našemu končnemu cilju: da bi Evropa postala prva na električni energiji temelječa celina na svetu.

To je ambiciozen, a nujen cilj. Našo prihodnost moramo osvoboditi verig fosilnih goriv. Z izkoriščanjem domače energije in elektrifikacijo Evrope lahko odpremo novo poglavje svobode za naše državljane in državljanke: v vsakem domu in vsaki tovarni, v vsaki vasi in vsakem mestu, za vsakega delavca in vsakega lastnika podjetja.

Čas je, da stopimo skupaj in z vodilno vlogo pri elektrifikacijski revoluciji zagotovimo evropsko neodvisnost.

***

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.