Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) bije plat zvona. Regionalni direktor za Evropo dr. Hans Henri P. Kluge opozarja, da se nad Atlantikom že pospešeno oblikuje nov, silovit vročinski val, ki bo Evropo znova spremenil v pravo rdečo cono. Temperature se bodo na Portugalskem in v južni Španiji dvignile do peklenskih 43 stopinj Celzija, na udaru pa so tudi Francija, države Beneluksa in osrednja Azija. Kluge poudarja, da morajo države ekstremno vročino končno nehati obravnavati kot le še eno običajno vremensko napoved in jo začeti jemati kot resno, izredno javnozdravstveno krizo. Zaradi alarmantnih razmer je že sklical nujni sestanek s predstavniki 41 držav članic in Evropske komisije.
Zelo je pomembna redna hidracija z vodo še pred pojavom žeje.
Kluge je ob tem razkril porazno dejstvo, da niti polovica držav v evropski regiji nima pripravljenega nacionalnega akcijskega načrta za zaščito zdravja pred ekstremnimi vročinskimi valovi. Medtem ko nekatere države že uspešno izvajajo ukrepe, se drugod soočajo s počasno birokracijo in pomanjkanjem klimatiziranih javnih zavetišč. Slovenija se na srečo uvršča med države, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem obveščanja in alarmiranja, saj spremljanje toplotne obremenitve sloni na dveh ključnih stebrih. Agencija RS za okolje (ARSO) zgodaj in natančno napoveduje toplotno obremenitev ter izdaja rumena, oranžna ali rdeča opozorila za posamezne regije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa ob vsakem vročinskem valu aktivira protokole obveščanja javnosti ter redno izdaja ključne usmeritve za zaščito najbolj ogroženih skupin, med katerimi so starejši, kronični bolniki, delavci na prostem in majhni otroci.
Slovenija se uvršča med države, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem obveščanja in alarmiranja. FOTO: Roman Šipić
Strokovnjaki tudi pri nas opozarjajo na pregrevanje mestnih jeder in ranljivost socialno izoliranih posameznikov. Ko pritisne ekstremna vročina, je ključno dosledno spremljanje uradnih opozoril Arsa in NIJZ ter upoštevanje osnovnih samozaščitnih ukrepov. Najhujši vročini se je treba izogibati med 11. in 16. uro, ko je nujno omejiti fizične aktivnosti na prostem. Zelo pomembna je redna hidracija z vodo še pred pojavom žeje, prostore pa je treba zračiti izključno ponoči in zgodaj zjutraj. Ob pojavu znakov toplotnega udara, kot so vrtoglavica, slabost in povišana telesna temperatura, je treba nemudoma poiskati senco, se začeti hladiti ter po potrebi poklicati nujno pomoč na številko 112. Kot opozarja WHO, se moramo prilagoditi zdaj, še preden prispe nov vročinski val.