Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Včasih se želi interpretirati, da statistika laže, kar pa ni res. V resnici z uporabo statističnih podatkov lahko pride do napačnih in/ali lažnih interpretacij, v osnovi pa je statistika objektivna in neodvisna. Seveda pa z različno uporabo konteksta in drugih podatkov lahko nastane tak vtis.
Oglas
Sorodna novica
Messijev čudežni preobrat v senci sodniške polemike in jeze Egipčanov
Nekaj podobnega velja za VAR. Naj najprej povem, da sem velik zagovornik tega sistema, ki je v veliki sliki precej zmanjšal število napačnih odločitev in s tem odprl vrata še večji poštenosti. In to velja tudi za druge športe, ne le nogomet. Če imamo možnost narediti šport še bolj pošten, zakaj tega ne bi uporabljali?
Na tem prvenstvu je bilo kar nekaj spornih odločitev, zaradi katerih se je okrepil dvom o uporabi tega sistema. Od skupinskega dela do bojev na izpadanje, nazadnje na tekmah Portugalska − Hrvaška in Argentina − Egipt, kar bi marsikomu dalo slutiti, da VAR ščiti predvsem največje zvezdnike.
A v resnici ni kriv VAR, ampak tisti, ki ta sistem uporabljajo, se pravi ljudje.
Nekateri menijo, da VAR ubija pristnost. Čustva. Človeškost. Da so napake temeljni del biti človek. Nemara imajo prav.
Sorodna novica
Predsednik ZDA potrdil, da je prosil Fifo za pregled Balogunove izključitve
V ZDA so v nižjih bejzbolskih ligah dalj časa testirali avtomatiziran sistem za določanje, ali je žoga zunaj ali znotraj polja (ABS). Letos so ta sistem uvedli tudi v najvišjo ligo MLB, ampak ta sistem ne preverja vsake žoge (kakor je bilo sprva načrtovano), ampak samo omogoča preverbo sodniške odločitve, ekipe imajo tako na volje challenge, s katerimi izzovejo sodniško odločitev.
Kaj to v resnici pomeni? Ob preizkušanju sistema so namreč ugotovili, da popolna tehnološka natančnost (torej pravičnost) odstrani vso človeško dramo in antagonizem, ki sta ključni pri navijaški kulturi. Ko je avtomatiziran sistem določil resnico, ni bilo več polja za jezo in frustracijo. Z uvedbo challengov pa je navijačem ostala možnost, da sprostijo jezo in jo usmerijo v sodnike in organizacije. Ljudje torej še vedno potrebujemo neki ventil.
Tehnologija nam v tem trenutku zgolj ponuja iluzijo, da lahko iz športa izbrišemo krivico. A nogomet ni laboratorij, v resnici je podaljšek življenja na igrišču, ki se dogaja v realnem trenutku z realnim kontekstom. Tehnologija ponuja podatke, končno presojo pa imajo še vedno ljudje, ki lahko pod pritiskom (navijačev ali največjih zvezdnikov) podležejo in naredijo napako.
Sorodna novica
Modrić: To ni bila 11-metrovka. Dalić: Majhnim je dvakrat uspel čudež, ki ga tokrat ni smelo biti.
Sam še vedno (morda naivno?) verjamem v (po)moč tehnologije. Zavedam pa se, da če ključe odločanja 100-odstotno predamo umetni inteligenci, potem morda izgubimo tisto, kar dela navijaško kulturo, dramo in ventil za lastna čustva. Torej človeški element.
Ta vprašanja iz športa lahko zlahka prenesemo tudi na družbo: predstavljajmo si povsem avtomatiziran promet, odločitve na sodiščih ali kaj popolnoma drugega, kar bi nekoč lahko vplivalo na naša življenja, pravice in svoboščine.
Morda je največja lekcija tega mundiala ta, da se sprijaznimo in sprejmemo, da popolnosti preprosto ni. In da je včasih prav sodniška napaka tista, ki nogometu daje človeški obraz. Četudi nas to hkrati spravlja ob živce.
Ampak lahko to odprtost za napake tako zlahka sprejmemo tudi zunaj športnih igrišč?
Oglas