Največji obrambni izziv Evrope ni več le nakup orožja in opreme, temveč vprašanje, ali bo imela dovolj ljudi, ki bodo pripravljeni služiti v vojski in po potrebi braniti svoje države, je v intervjuju dejal finski obrambni minister Antti Häkkänen.
Po njegovih besedah je bil z dogovori o višji obrambni porabi na lanskem vrhu Nata v Haagu in z najmanj 50 milijardami dolarjev obrambnih poslov, ki so bili v torek pripravljeni v Ankari, opravljen “najlažji del” krepitve evropske varnosti.
“Evropske članice Nata bodo morale veliko vlagati tudi v povečanje števila vojakov. Obrambe ni mogoče graditi samo z denarjem in opremo. Potrebni so ljudje,” je dejal.
Finska se je Natu pridružila leta 2023, leto po začetku ruske invazije na Ukrajino. Z Rusijo si deli 1340 kilometrov dolgo mejo, kar pomeni več kot polovico kopenske meje zavezništva z vzhodno sosedo. Zaradi naborniškega sistema lahko država v primeru vojne mobilizira približno 280.000 vojakov.
“Na Finskem so tudi povsem običajni ljudje, očetje in matere, usposobljeni za služenje v vojski in obrambo države, če bi bilo to potrebno,” je dejal. “Drugod po Evropi pa se vse bolj odpira vprašanje, ali bodo države sploh lahko zagotovile dovolj ljudi za obrambo.”
Häkkänen je opozoril, da želi Rusija močno povečati svoje oborožene sile, in sicer na 1,5 do dva milijona pripadnikov. Ker Nato nima lastne vojske, je kolektivna obramba odvisna od sil držav članic. Te so se zavezale, da bodo za obrambo zavezništva zagotavljale več kot 300.000 vojakov v visoki pripravljenosti. Evropske članice Nata, skupaj s Turčijo, imajo po ocenah IISS približno 2,2 milijona aktivnih pripadnikov oboroženih sil.
Na Finskem je pripravljenost prebivalstva za obrambo države zelo visoka. Ankete kažejo, da bi bilo približno 80 odstotkov Fincev pripravljenih prijeti za orožje, če bi bilo treba braniti državo in njene zaveznice. Häkkänen ob tem poudarja, da bo pomembno spremljati tudi nemško reformo naborništva, saj bi lahko njen uspeh postal zgled za druge evropske države.
