Iransko pristanišče v pokrajini Hormozgan pred ameriškimi napadi. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“Ameriške sile so napadle približno 90 iranskih vojaških ciljev, vključno s sistemi zračne obrambe, obalnimi nadzornimi sredstvi, skladišči raket in brezpilotnih letal, pomorskimi zmogljivostmi in vojaško logistično infrastrukturo vzdolž iranske obale,” je sporočil Centcom.
Oglas
Iranski mediji so poročali o eksplozijah v bližini obalnih mest Bandar Abas in Sirik, nekatera območja so ostala brez elektrike. Dva izstrelka naj bi zadela otok Abu Musa, enega od treh otokov v Perzijskem zalivu, ki so predmet spora med Iranom in Združenimi arabskimi emirati ter ga trenutno upravlja Iran. Eksplozije so odjeknile tudi na območjih mest Konarak in Čabahar ob obali Omanskega zaliva v jugovzhodni pokrajini Sistan in Beludžistan.
Izrael grozi
Ob novem zaostrovanju napetosti med ZDA in Iranom je Izrael sporočil, da je pripravljen še tretjič napasti Iran. Kot je dejal izraelski obrambni minister Izrael Kac, bo Izrael nadaljeval vojaško kampanjo proti Iranu, če bo to potrebno. Zagrozil je, da bo Izrael to storil s še večjo silo kot doslej.
“Vojska je v pripravljenosti na nadaljevanje spopadov z namenom, da bi znova pridobila premoč v zraku in ponovno izvedla napade (…) v Iranu ter odpravila grožnje, že tretjič, če bo treba. Če se bomo morali vrniti, se bomo vrnili s še večjo silo,” je dejal Kac. Izrael je Iran napadel že februarja letos in junija lani.
Poveljstvo je sporočilo, da so bili napadi namenjeni oslabitvi zmožnosti Irana za ogrožanje svobode plovbe v Hormuški ožini. “Ameriške sile ostajajo oprezne, smrtonosne in pripravljene na izvajanje operacij pod vodstvom vrhovnega poveljnika,” so navedli.
Iranski državni mediji poročajo o treh smrtnih žrtvah v jugozahodni pokrajini Huzestan. Po navedbah tamkajšnjih oblasti je bilo poleg treh mrtvih v napadu na obrobju regionalne prestolnice Ahvaz več ljudi ranjenih.
Po napadih je bil prekinjen tudi železniški promet na relaciji med prestolnico Teheran in Mašhadom na severovzhodu. V drugem največjem mestu v državi naj bi danes pokopali pokojnega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja. Državna železniška družba je sporočila, da so za potnike, ki so ostali na progi, organizirali nadomestni avtobusni prevoz.
Napad na območje okoli jedrske elektrarne
Več eksplozij je medtem odjeknilo v južni iranski pokrajini Bušer, kjer je edina iranska jedrska elektrarna, poročanje iranske tiskovne agencije Fars povzema francoska AFP.
Pozneje so iranski mediji ob sklicevanju na namestnika guvernerja province poročali, da so bili tarča napadov številni predeli v pokrajini, med drugim območje okoli elektrarne, vojaško oporišče v mestu Čogadak in ribiški pomol na jugu. Za zdaj ne poročajo o žrtvah.
Po navedbah BBC-ja so nočni ameriški napadi v Iranu močno poškodovali nadzorni stolp v pristaniškem mestu Čabahar na jugovzhodu Irana. BBC je preveril dva videoposnetka, eden je nastal ponoči in drugi zjutraj, ki prikazujeta hude poškodbe na stolpu, vključno z delno porušeno streho.
Dim po eksploziji na neznani lokaciji v Iranu. Foto: CENTCOM/Reuters
Ameriški napadi zahtevali 14 življenj
Iransko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je v dveh dneh v ameriških napadih v Iranu umrlo 14 ljudi, najmanj 78 je ranjenih. “Od ranjenih jih je 47 še vedno hospitaliziranih, preostali so bili po prejetju zdravstvene oskrbe odpuščeni iz bolnišnice,” je na omrežju X navedlo iransko ministrstvo za zdravje.
Iransko zunanje ministrstvo je medtem ZDA obsodilo zaradi napadov na civilno infrastrukturo in to označilo za hud vojni zločin. V izjavi je obsodilo napade “teroristične vojske ZDA na več lokacij v južnih obalnih pokrajinah in na dva mostova v vzhodnih pokrajinah na železniški progi do svetega mesta Mašhad”. Trumpovo administracijo je označilo za “zlobno in psihopatsko”.
Dim po napadu na kontrolni stolp za pomorski promet. Fotografija je z družbenih omrežij. Foto: Reuters
Iran odgovoril z napadi na oporišča v Bahrajnu in Kuvajtu
Iran se je na ameriške napade odzval z novimi napadi na ameriška vojaška oporišča v Kuvajtu in Bahrajnu. Kuvajtsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je proti sovražnim raketam in brezpilotnikom sprožilo protizračno obrambo, medtem ko je Katar za kratek čas razglasil opozorilo o “povečani varnostni grožnji”, pozneje pa je razglasil, da je nevarnost minila.
Pozneje je ministrstvo za obrambo sporočilo, da je bil v napadih ranjen najmanj en človek. Dodalo je, da so sicer uspešno prestregli štiri rakete in deset brezpilotnikov.
Sirene, ki opozarjajo na zračne napade, so zadonele tudi v Jordaniji, poroča tamkajšnja državna radiotelevizija Al Mamlaka. Tiskovni predstavnik vlade v Amanu je za omenjeni medij pojasnil, da so se sirene oglasile zaradi raket, izstreljenih iz Irana, ki pa jih je vojska hašemitske kraljevine prestregla.
Islamska revolucionarna garda je pozneje potrdila, da je izvedla napade na Kuvajt in Bahrajn ter napade označila za “prvo fazo kaznovanja Američanov, ki kršijo pogodbe”. Ob tem je ZDA opozorila, da bo v primeru nadaljevanja agresije napade razširila še na druga oporišča v regiji, navaja BBC.
Garda je po poročanju televizije Irib z raketami in brezpilotniki napadla “ključno infrastrukturo in objekte” na območju ameriških oporišč Arifdžan in Ali al Salem v Kuvajtu ter Džufair in Šejk Isa v Bahrajnu.
Iranske oborožene sile so v ločeni izjavi navedle, da so “z velikim številom različnih tipov brezpilotnikov” v Kuvajtu napadle sisteme protizračne obrambe Patriot, sisteme za zgodnje opozarjanje v Katarju in rezervoarje za gorivo v Bahrajnu, poročajo iranski državni mediji.
Iran je z vodenimi raketami napadel tudi ameriške rušilce in ladje pred obalo Bahrajna, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Prevzem nadzora nad ožino
Revolucionarna garda je še sporočila, da so iranske sile znova prevzele nadzor nad Hormuško ožino. Garda je po lastnih navedbah, ki jih povzema iranska tiskovna agencija Tasnim, ohranila varnost ožine in začela njeno postopno ponovno odpiranje.
Sporočili so, da je promet v tej ključni pomorski poti dosegel približno 50 odstotkov predvojne ravni in še naprej narašča število plovil, ki z dovoljenjem Irana plujejo v ožini. Zagrozili so, da tuje sile nimajo pravic do ožine, in dodali, da bo vsakršno vmešavanje privedlo do “uničujočega odziva”.
Prekinitev ognja “končana”
ZDA so cilje v Iranu napadle že v noči na sredo, in sicer kot odgovor na predhodne iranske napade na tri ladje v Hormuški ožini, pomembni plovni poti za energente iz Perzijskega zaliva.
Najnovejši niz napadov je sledil nekaj ur zatem, ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je po njegovem mnenju začasna prekinitev ognja “končana”. Po njegovih besedah se ameriški pogajalci sicer lahko še naprej pogovarjajo s Teheranom, a s tem po njegovih besedah le tratijo svoj čas.
Zaostritev razmer se je zgodila po tem, ko sta Washington in Teheran sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju.
Ameriška vojska je znova napadla Iran
Oglas