Društvo Delavska svetovalnica, ki ga vodi Goran Lukić (Levica), je objavilo ganljiv zapis o delavcu, ki je večino svojega življenja preživel na gradbiščih, ob tem pa se vedno znova srečeval z nepoštenimi delodajalci. Kljub številnim razočaranjem ni izgubil zaupanja v pravno državo, vendar pravice, na katero je čakal dolga leta, ni dočakal.

»Marko je celo življenje delal po različnih gradbiščih. Marko je celo življenje verižil slabe delodajalce,« začnejo zapis, v katerem opisujejo človeka, ki mu eden za drugim delodajalci niso plačevali socialnih prispevkov. Kljub temu se ni vdal in je verjel, da bodo pristojne institucije zaščitile njegove pravice.

Njegov zadnji delodajalec je bilo podjetje po imenu Progros d.o.o, poslanca Resnice Boris Mijiča, ki nekdanjim zaposlenim in državi dolguje več deset tisoč evrov, ki nekdanjim zaposlenim in državi dolguje več deset tisoč evrov. Njegovo podjetje se sooča s kazenskimi ovadbami zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin, zato so mu policija in pristojne institucije izrekle predkazenske postopke.

Leta 2020 se je delavec Marko skupaj z drugimi opeharjenimi delavci obrnil na Delavsko svetovalnico. Tam so zanj pripravili kazensko ovadbo zoper delodajalca, ki mu po njihovih navedbah ni izplačal sorazmernega dela plače za delo v tujini, socialnih prispevkov za prve tri mesece leta 2020 ter sorazmernega dela regresa. Ovadbo so vložili junija istega leta. 

Toda težav s tem ni bilo konec. Tudi pri naslednjem delodajalcu naj bi ostal brez dela plače, regresa in nadomestila za bolniški stalež. Ker je bil zaposlen za določen čas, je po izteku pogodbe čakal na odjavo iz zavarovanja, da bi se lahko prijavil na Zavod za zaposlovanje in uveljavljal nadomestilo za brezposelnost. Po navedbah Delavske svetovalnice ga delodajalec ni pravočasno odjavil.

Ob tem so ugotovili še, da je bil iz zavarovanja odjavljen šele več mesecev pozneje, in sicer na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi morala pogodba preprosto prenehati zaradi izteka časa, za katerega je bila sklenjena. Na dokumentu naj bi bil po njihovih ugotovitvah celo ponarejen podpis delavca, ki naj bi potrjeval vročitev odpovedi.

»Delodajalec mu je torej onemogočal prijavo v register brezposelnih in s tem prejemanje nadomestila. Hkrati mu ni izplačeval niti nadomestila za bolniški stalež, zato je Marko ostal brez prihodkov. V času, ko je Marko že zbolel za težko boleznijo,« so zapisali. Po težki bolezni je umrl 28. novembra 2025. Njegov zadnji delodajalec je bilo podjetje po imenu Progros d.o.o.

»Marko je naprej delal. Nakar je spet nasedel pri slabem delodajalcu. Marko je spet, oziroma še vedno verjel v pravno državo. Šel je na policijo in podal kazensko ovadbo zoper delodajalca, ker mu ni izplačal del plače za april 2025, prav tako mu ni izplačalo sorazmernega dela regresa. Delodajalec mu prav tako ni uredil plačila bolniškega staleža. Marko je bil sicer zaposlen za določen čas, kmalu po začetku zaposlitve pa je nastopil bolniški stalež. Aprila 2025 se je obrnil na nas zaradi neporavnanih obveznosti. Po izteku pogodbe je Marko čakal na odjavo iz zavarovanja, da bi se lahko prijavil na Zavod za zaposlovanje in uveljavljal nadomestilo za brezposelnost. Delodajalec ga po izteku pogodbe ni pravočasno odjavil. Kasneje smo ugotovili, da je bil Marko odjavljen šele julija, in sicer na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi morala pogodba preprosto prenehati zaradi izteka časa, za katerega je bila sklenjena. Na tej odpovedi pa je bil po naših ugotovitvah ponarejen podpis delavca, ki naj bi potrjeval vročitev dokumenta. Delodajalec mu je torej onemogočal prijavo v register brezposelnih in s tem prejemanje nadomestila. Hkrati mu ni izplačeval niti nadomestila za bolniški stalež, zato je Marko ostal brez prihodkov. V času, ko je Marko že zbolel za težko boleznijo. Marko je po težki bolezni 28. 11. 2025 umrl. Njegov zadnji delodajalec je bilo podjetje po imenu Progros d.o.o.«

Sodba je prišla prepozno, šest let po kazenski ovadbi in pol leta po smrti Marka

Šele 3. julija letos je Delavska svetovalnica od enega od delavcev prejela sodbo v postopku, ki se je začel s kazensko ovadbo iz leta 2020. Sodišče je odgovorno osebo spoznalo za krivo kršenja temeljnih pravic delavcev ter ji izreklo pogojno obsodbo in denarno kazen v višini 3000 evrov.

Toda človek, ki je vseh teh let vztrajal v prepričanju, da bo pravica nekoč dosegljiva, tega ni dočakal. »Pogojna sodba je prišla šest let po naši kazenski ovadbi. Več kot pol leta po smrti Marka,« opozarjajo v Delavski svetovalnici.

Dodajajo, da ni dočakal niti pravnega epiloga v zadevi, povezani z njegovim zadnjim delodajalcem. Ob tem so bili kritični tudi do nekdanjega delodajalca. »Namesto tega smo pa vsi mi dočakali, da se je takratni zastopnik podjetja Progros umaknil v varno poslansko zavetje. Kjer je njegov poslanski sedež očitno vreden veliko več od vseh neplačanih socialnih prispevkov,« so zapisali.

Poslanec Mijič je v sredo zatrdil, da bo do konca leta poplačal vse svoje dolgove. Opravičil se je oškodovanim ter napovedal sodelovanje pri pripravi sprememb zakonodaje, da do podobnih zgodb ne bi več prihajalo. Kljub pozivom, da bi moral odstopiti s funkcije poslanca, tega ni storil. Pojasnil je, da se je kot gradbeni podizvajalec znašel v hudi finančni stiski zaradi dolžnikov. Ob tem je priznal, da je to zgolj njegova krivda in bremena ne bi smel prevaliti na delavce. Število vseh delavcev, ki še čakajo na poplačilo za opravljeno delo, ni znano, saj Mijič na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati.

Odzivi so bili burni 

Pod objavo Delavske hranilnice se je oglasilo veliko komentatorjev. Mnogi so zapisali, da jih zgodba boli, drugi so opozarjali na sodstvo, inšpekcije in položaj delavcev, ki se sami težko borijo proti delodajalcem.

• »Marko, eden izmed mnogih, ki enostavno niso mogli verjeti, koliko pokvarjeni in požrešni so lahko (slovenski) delodajalci. Naj počiva v miru. Želim verjeti, da bo ta država končno začela preganjati in kaznovati take “gazde”, kot recimo sosednja Avstrija. Hvala ti, Goran, za tvoje delo, trud, boj.«

• Druga komentatorka se je vprašala, kako lahko takšni primeri sploh zdrsnejo mimo nadzora: »Mene nekaj zanima – na gradbišču so redni inšpekcijski pregledi, kjer ti dajo zapisnik kot delodajalcu in potem poročaš … Kako tak delodajalec pride mimo tega? To mene res res zanima?! Kako pride mimo tega, da niso plačani prispevki? Sploh gradbena dejavnost …«

• Oster je bil tudi komentar pravnice: »Kot pravnica resnično ne razumem sodnika, ki se podpiše pod tako sodbo. Zaradi takšnih ne delam v pravosodju.«

Nekateri so opozorili, da mnogo podobnih zgodb nikoli ne pride niti do sodišča: »Veliko takih zgodb sploh ne pride do sodišča, ker zaposleni nimajo denarja za odvetnika. Inšpekcija za delo je pa pri nas samo za okras. In to vladi in delodajalcem zelo ugaja.«;  »To je grozljivo. Zadnje čase na vlakih srečujem delavce, ki so gradili Jugoslavijo in tudi Slovenijo. Brezdomni so, ker so – zaradi nesreč – invalidni. (…) Tudi oni so gradili Slovenijo. Svoje zdravje pustili v njenih obratih, gradbiščih. Tega ne smemo več dopustiti.«; »Kdaj pride pravica za mojega Marka? Nikoli je ne bo dočakal, ker ga je delodajalec pri 25 letih spravil v grob.«

Podjetje Progros, ki je v lasti Borisa Mijiča se je v preteklih dveh letih znašlo pod drobnogledom inšpektorata za delo. Ta je med drugim v podjetju ugotovil nepravilnosti pri izplačilu regresa, sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas brez navedbe razloga ter neizročanju dokumentacije o prijavi in odjavi iz zavarovanj. Podjetje torej nekdanjim zaposlenim in državi dolguje več deset tisoč evrov, poslanec pa od razkritij dalje še vedno ni stopil pred kamere. Že od sredine junija Mijiča sicer ni niti v poslanskih klopeh. V tem času je njegovo delovanje v podjetju Progros pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije.

Preberite tudi: Novi očitki na račun slovenskega poslanca: oglasil se je še fotograf z njegove poroke