Protest je potekal v Ljubljani. Foto: BoBo/Borut Živulović
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Na protestnem shodu pod geslom “Nato, mir nam dajte!” v organizaciji Študentskega društva Iskra so protestniki nasprotovali višanju izdatkov za oboroževanje in članstvu Slovenije v Natu.
Oglas
“Povečevanje vojaških izdatkov in oboroževanje skušajo upravičiti z obljubami miru in varnosti. Ne bomo nasedali na njihove laži. Nato je skozi svojo zgodovino opravljal temeljno vojaško funkcijo pri podrejanju držav in pri nasilnem odpiranju trgov za washingtonski, bruseljski, nemški in francoski kapital,” je na protestu, ki se je začel z zborom v Miklošičevem parku, povedala Tara Maslakovič iz Iskre.
Protestniki so bili kritični tudi do slovenske zunanje politike, pri čemer so posebej omenili odnos Slovenije z Izraelom. “Čeprav je prejšnja liberalna vlada izrazila deklarativno solidarnost s Palestino, je hkrati ohranila vse ekonomske in akademske vezi z Izraelom. Genocida ni obsodila z nobenim dejanjem – niti s pridružitvijo tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu. S sedanjo desno vlado pa je zunanja politika dobila še bolj neposreden izraz,” je še dejala Tara Maslakovič. Ob tem je poudarila napovedi krepitve odnosov s Tel Avivom in morebitno odprtje izraelskega veleposlaništva v Ljubljani.
“Nato ne igra tukaj obrambne vloge, ampak igra ofenzivno vlogo, to nam je jasno povedal Trump v primeru vojne v Iranu, kjer je rekel, naj se članice Nata postavijo na stran ZDA in skupaj z ZDA napadejo Iran. Če se bodo ti konflikti stopnjevali, če bo Amerika vedno bolj napadala druge države, vidimo v primeru Irana; Iran vrača napade njenim zaveznicam in mislimo, da je kvečjemu ravno obratno, da Nato za Slovenijo pomeni grožnjo,” je dejal udeleženec protesta, Metod Miklič iz društva Iskra.
Sorodna novica
Stevanović bi na referendumu preverjal podporo članstvu v Natu
Protest sledi vrhu Nata v Ankari, na katerem so voditelji članic med drugim razpravljali o podpori Ukrajini in izpolnjevanju zavez o zvišanju izdatkov za varnost in obrambo na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035. Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.
Predsednik DZ-ja Zoran Stevanović je danes sicer dejal, da bi bilo po njegovem mnenju treba preveriti usmerjenost ljudi glede članstva v Natu. Zato predlaga, da bi hkrati z jesenskimi lokalnimi volitvami izvedli tudi referendum o članstvu Slovenije v zavezništvu.
Oglas
