Glavni razlog za zlom kubanskega turizma so poostrene ameriške sankcije. Foto: Reuters
Nekdanji magnet za turiste danes sameva: število obiskovalcev strmoglavilo za skoraj 60 odstotkov
Kuba, otok, znan po karibskih plažah, kolonialni arhitekturi in živahnih ulicah, se sooča z eno najhujših turističnih kriz v zadnjih desetletjih. Nekoč živahna destinacija, ki je privabljala milijone, danes beleži drastičen upad števila obiskovalcev, prazni hoteli in vse večje pomanjkanje pa postajajo novi kubanski vsakdan. V prvih petih mesecih letošnjega leta je državo obiskalo le okoli 360.000 turistov, kar pomeni 58-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani.
09. 07. 2026, 13.23
mp
Glavni razlog za zlom kubanskega turizma so poostrene ameriške sankcije, ki jih je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Cilj ukrepov je gospodarsko pritisniti na kubansko vlado, da bi spodbudili politične spremembe, predvsem pa prekiniti finančne tokove kubanski vojski. Sankcije so usmerjene proti vojaškemu konglomeratu GAESA, ki nadzoruje večino turistične infrastrukture, vključno s hoteli, restavracijami in prevoznimi storitvami.
Vrhunec pritiska je predstavljal izvršni ukaz iz maja 2026, ki je zagrozil z zamrznitvijo ameriškega premoženja vsem tujim podjetjem, ki finančno ali materialno podpirajo kubansko vlado. Ta poteza je bila po mnenju analitikov šah mat oslabljeni kubanski turistični industriji. Posledice so bile takojšnje: velike mednarodne hotelske verige, kot sta španski Meliá in Iberostar, so bile prisiljene prekiniti svoje delovanje in se umakniti z otoka. Temu so sledili tudi kanadski operaterji, hkrati so bile onemogočene storitve plačilnih kartic Visa in Mastercard, kar je potovanja na otok še dodatno otežilo.
Notranji zlom: pomanjkanje goriva in humanitarna stiska
Poleg zunanjih pritiskov se Kuba sooča z globoko notranjo krizo. Ameriška blokada uvoza nafte je povzročila akutno pomanjkanje goriva, kar je državo ohromilo. Letalske družbe, vključno z Air Canada in nekaterimi evropskimi prevozniki, so morale zaradi pomanjkanja letalskega goriva odpovedati lete, s čimer je otok postal še bolj izoliran.
Energetska kriza je povzročila pogoste in dolgotrajne izpade električne energije, ki v nekaterih delih države trajajo tudi več kot 20 ur na dan. To ne vpliva le na vsakdanje življenje prebivalcev, ampak tudi odvrača redke preostale turiste. Medtem ko se Kubanci soočajo s pomanjkanjem hrane, zdravil in pitne vode, kar Združeni narodi označujejo za naraščajočo humanitarno krizo, kubanska vlada nadaljuje vlaganja v gradnjo novih hotelov. Ta strategija je deležna številnih kritik, saj obstoječi hoteli ostajajo prazni – zasedenost v prvem četrtletju leta 2026 je bila le 12,9-odstotna.
V poskusu reševanja razmer je vlada nedavno napovedala gospodarske reforme, ki med drugim kubanskim vlagateljem dovoljujejo upravljanje nekaterih hotelov in prinašajo davčne spodbude za ekoturizem. Vendar pa ob nepopustljivih sankcijah in poglabljajoči se notranji krizi prihodnost nekdaj cvetočega turističnega sektorja in prebivalcev Kube ostaja negotova.