V okviru plačne reforme, ki so jo začeli uveljavljati v začetku lanskega leta, je bil predviden postopen dvig plač, v skupno šestih obrokih. Ker pa se v okviru reforme osnovnih plač te ne dvigujejo vsem enako, je tudi število plačnih dvigov javnih uslužbencev različno. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ob prehodu v nov plačni sistem naj bi namreč končno povišanje plač že s prvima dvema dvigoma doseglo 13 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Za preostale zakon določa, da bodo preostanek povišanja v tokratnem dvigu prejeli v celoti, če ta ne presega 70 evrov. Tistim, ki imajo predviden višji dvig plače, pa se jim bodo plače tokrat zvišale za 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne za manj kot za 70 evrov.
Oglas
Lani za plače 6,6 milijarde evrov
Po podatkih, ki so jih konec maja STA-ju posredovali s tedanjega ministrstva za javno upravo, so se sredstva za plače v letu 2025 v primerjavi z letom poprej povišala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov in so skupaj znašala 6,6 milijarde evrov. A so ob tem pojasnili, da povečanje sredstev za plače ni posledica le plačnih dvigov.
Med drugim je finančne posledice prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim.
Sindikati pričakujejo izpeljavo reforme v celoti
Še trije plačni dvigi so v okviru plačne reforme predvideni z decembrom letos, julijem prihodnje leto in januarjem 2028. V sindikatih javnega sektorja pričakujejo, da bo reforma izvedena v celoti.
Vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj sta se prejšnji teden sestala z državnim sekretarjem ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Božem Predaličem. Šlo je za vljudnostno srečanje, obe strani pa sta se zavzeli za korektno, odprto in konstruktivno sodelovanje tudi v prihodnje ter poudarili pomen rednega dialoga pri obravnavi vprašanj, pomembnih za javni sektor, so pojasnili na ministrstvu.
Počivavšek in Štrukelj pa sta na sestanku izrazila tudi pričakovanje, da se čim prej po dopustih sestane celotna pogajalska skupna in minister Franci Matoz predstavnikom vseh reprezentativnih sindikatov konkretneje pojasni, kakšni so načrti nove vlade in kaj pomenijo napovedi iz koalicijske pogodbe.
Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so na vprašanje o načrtih glede realizacije reforme za STA pojasnili zgolj, da si bodo prizadevali uresničiti cilje iz koalicijske pogodbe. Finančni minister Andrej Šircelj pa je ta teden v Odmevih na Televiziji Slovenija na vprašanje o plačah nekaterih skupin, učiteljev in poslancev, zatrdil, da njihova zamrznitev ni predvidena.
Matoz je sicer pred dobrim mesecem, ko se je pred pristojnim parlamentarnim odborom predstavil še kot ministrski kandidat, ocenil, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene ter da je treba reformo dokončati s “krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost”. Podobno je tudi Šircelj junija v pogovoru za časnik Demokracija povedal, da si predvsem želi takšno ureditev, da bo delo plačano glede na učinke, ki jih posameznik pri svojem delu dosega. “To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo, kar mu omogoča sistem dodatnega nagrajevanja. (…) Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil,” je dejal.
Koalicija napovedala ločene plačne stebre
Koalicijska pogodba sicer predvideva vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ter ločenih plačnih sistemov za vojsko, zdravstvo, policijo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Irena Ilešič Čujovič poudarja, da imamo že danes ločene plačne stebre. “Kolektivne pogodbe dejavnosti obravnavajo specifike posamezne dejavnosti ali skupine poklicev. To je zame ločen plačni sistem,” je dejala.
Nekaj povsem drugega pa je po njenih besedah izstop iz sistema plač v javnem sektorju, v tem vidi grožnjo krčenja javnega. Za kaj takega pa sindikati ne morejo dati soglasja. Če bi se to zgodilo, bi morala torej vlada v odpovedi kolektivnih pogodb. V tem primeru bi sprožili postopke na mednarodni ravni, je še pojasnila.
Oglas