Pri razvoju umetne inteligence sta v ospredju ZDA in Kitajska, medtem ko Evropa zaostaja. Veliko tveganje za Evropo bi bilo, če bi se ZDA in/ali Kitajska odločile za protekcionizem pri izvozu svojih najsodobnejših modelov umetne inteligence. Nekatere poteze Washingtona in Pekinga so že namig, da se to v prihodnosti lahko res zgodi.
Dovolj je že pismo iz Washingtona – in vrhunski model umetne inteligence začasno izgine s trga. Primer kaže, da umetna inteligenca postaja geopolitično orožje, Evropa pa bi lahko bila poraženka, piše nemški poslovni medij Capital.
Lutnickovo pismo Anthropicu
Prvo pismo ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka podjetju za umetno inteligenco Anthropic je bilo presenečenje: v pismu sredi junija je Lutnick podjetje obvestil, da zdaj potrebuje licenco, če želi Anthropic svojo najmočnejšo umetno inteligenco, Claude Fable 5, dati na voljo tujim državljanom.
To se je nanašalo predvsem na tako imenovani izvoz modela umetne inteligence. Ker bi bilo izjemno težko preveriti identiteto vseh uporabnikov umetne inteligence (tudi v ZDA), preden bi jo lahko uporabljali, je moral Anthropic svoj vodilni model znova umakniti s spleta.
Napoved prihodnjega protekcionizma na področju umetne inteligence?
Po drugem pismu Lutnicka Anthropicu približno dva tedna in pol pozneje je bil Claude Fable 5 v začetku julija ponovno dovoljen za uporabo na spletu. Zdaj lahko umetno inteligenco uporabljajo tudi tuji državljani – brez nadzora potnih listov.
Na področju umetne inteligence imajo prevlado Američani in Kitajci, medtem ko Evropa zelo zaostaja.
Foto: Guliverimage
Čeprav je vodilni model podjetja Anthropic zdaj spet na spletu, to medsebojno prerekanje poudarja razvoj, ki se šele začenja: močnejša regulacija umetne inteligence – in morda celo oblika protekcionizma umetne inteligence.
Bela hiša in OpenAI
Potem ko je ameriška vlada zavzela ostro stališče proti Anthropicu, je bil prizadet tudi njegov konkurent OpenAI: Bela hiša je zahtevala, da podjetje ne izda svojega najnovejšega modela ChatGPT-5.6 širši javnosti, temveč ga da na voljo le organizacijam, ki jih je odobrila ameriška vlada.
Približno teden dni pozneje je izvršni direktor OpenAI Sam Altman na platformi X sporočil, da bo model vendarle izdan. Financial Times je poročal tudi, da se ameriška vlada pogovarja z ameriškimi podjetji za umetno inteligenco o vzpostavitvi prostovoljnih standardov za nove modele.
Tudi kitajska vlada vse bolj nadzoruje podjetja za umetno inteligenco
Vendar ne gre samo za ZDA, tudi Kitajska bi lahko v prihodnosti omejila dostop do najsodobnejših modelov umetne inteligence. Reuters je nedavno poročal, da so v preteklosti potekali sestanki med predstavniki kitajske vlade in vodilnimi kitajskimi razvijalci umetne inteligence, kot so Alibaba, ByteDance in Z.AI.
Na teh sestankih so menda obravnavali tudi vprašanje omejevanja dostopa tujcev do trenutnih in prihodnjih vrhunskih modelov. Po poročanju Reutersa so se pogovori osredotočili tudi na poostritev nadzora nad financiranjem zagonskih podjetij za umetno inteligenco na Kitajskem.
Peking ustavi prodajo kitajskega podjetja Američanom
Pred kratkim je model umetne inteligence GLM-5.2 podjetja Z.AI pritegnil posebno pozornost – ker se je zdel približno tako zmogljiv kot ameriški modeli umetne inteligence, vendar bistveno cenejši za uporabo.
Kitajska pozorno spremlja svoj domači trg: še spomladi je kitajska vlada ustavila prodajo kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus podjetju Meta. Ustanovitelja podjetja Manus, Šiao Hong in Dži Jičao, sta bila poklicana v Peking na sestanek z vladno komisijo. Po sestanku so jima po poročanju Financial Timesa prepovedali zapustiti državo. Kot je poročal Bloomberg, je Meta trenutno v postopku umika prevzema podjetja Manus.
Bo Evropa pri umetni inteligenci izvisela?
Nove izvozne omejitve za najsodobnejšo umetno inteligenco bi se lahko izkazale za problematične za podjetja v Nemčiji in Evropi. Razvoj vodijo podjetja iz ZDA in Kitajske, medtem ko na stari celini še ni primerljivih alternativ, piše Capital.
Številni opozarjajo, da Evropa potrebuje lastne modele umetne inteligence.
Foto: Guliverimage
“Za nemško industrijo to pomeni, da dostop do najsodobnejše umetne inteligence ni več zanesljiva konstanta. Postaja geopolitična spremenljivka,” je pojasnil Holger Hürtgen, ki pri McKinseyju vodi svetovalno podjetje za umetno inteligenco QuantumBlack.
Rešitev za Evropo so evropski modeli umetne inteligence
Za Hürtgena tudi izbira med kitajskim in ameriškim modelom ne bi bila rešitev. Menjava ponudnika bi le odložila težavo. Za upravljavce kritične infrastrukture bi to sprožilo nova vprašanja glede varnosti podatkov, skladnosti in zaupanja. Zato preprosto menjavanje ponudnikov ni strateška rešitev, pojasnjuje. Rešitev zanj so evropski proizvajalci umetne inteligence.
Benedikt Bonnmann, izvršni direktor ponudnika IT-storitev Adesso, omejitev vrhunskih modelov še ne vidi kot neposredne grožnje nemškemu gospodarstvu, ker to večinoma uporablja že razpoložljive modele.
Nove omejitve kot svarilni klic?
Vendar pa je Bonnmann dodal, da so nove omejitve poziv k prebujanju: podjetja se ne morejo zanesti na to, da bodo v nedogled kupovala tuje modele umetne inteligence. “Potrebujemo lastne zmogljivosti: evropske modele, suvereno infrastrukturo in močan ekosistem odprte kode.”
Patrick Wollner, svetovalec za umetno inteligenco in ustanovitelj iz Avstrije, prav tako ne vidi kratkoročnega pomanjkanja ponudbe. Za razliko od ameriških modelov so mnogi vodilni kitajski modeli umetne inteligence tako imenovani modeli odprte teže – kar pomeni, da lahko evropski uporabniki preprosto prenesejo trenutne modele in jih zaženejo na svoji strojni opremi.
Težave pri posodabljanju modelov umetne inteligence?
Tveganje je po Wollnerjevih besedah precej zahrbtno: “Naslednja, boljša generacija preprosto ne pride kot posodobitev in sčasoma zaostanete za vrhunskimi modeli.”
Prava težava za Nemčijo in Evropo torej ni toliko v posameznem modelu, temveč bolj v strukturni odvisnosti. “Pri vrhunskih modelih smo (v Evropi, op. p.) stranke, ne proizvajalci – pa naj gre za ZDA ali Kitajsko. Razumen odgovor je prenosljivost: večmodelne arhitekture in brez osrednjih procesov, ki bi bili odvisni od enega samega prodajalca,” po pisanju Capitala še svetuje Wollner.