Njunih 20 let prijateljstva nima gumba za premor, saj sta drug v drugem našla varno zavetje pred svetom. Igralka Ana Dolinar Horvat, ki se vrača pred kamere, in Anžej Dežan, ki je po Evrosongu snoval marketinške strategije v modni industriji, dokazujeta, da največja svoboda izhaja iz odsotnosti vsakršne sodbe. Pogovor z njima odpira vprašanje osebnega poguma, ki si ga dopustimo šele takrat, ko svoje najgloblje rane razgalimo javnosti.
Vajino »ljubezensko zgodbo« sta začela kot »najstnika« …
Ana: Med nama se je takoj zgodila močna elektrika. Kot bi pritisnil stikalo in se to nikoli več ni ugasnilo. Zdi se mi, da sva se našla v občutku nerazumljenosti od sveta. V hecni čudaškosti, nepolikani sproščenosti, v humorju in intenzivnosti, ki je za marsikoga preveč. Midva drug za drugega pa nisva bila preveč, ni se nama bilo treba krčiti, pomanjševati, ni nama bilo treba iz žepa vleči mask in sva lahko drug ob drugem bila taka, kakršna sva, brez opravičevanja in razlag.
Predstavljam pa si, da se je s tokom življenja vajino razmerje spreminjalo. Ana, vi ste postali mama, Anžej, vi ste se odselili v tujino.
Ana: Življenjske okoliščine in vse okrog naju se je s svetlobno hitrostjo spreminjalo, najino prijateljstvo pa je še vedno kot prvi dan, ko sva se srečala. Seveda se je poglobilo, ker sva midva zrasla in sva zrelejša, ampak v srčiki je ostalo isto.
Anžej: Začelo se je v brezskrbnosti, vmes pa se je v oklepajih zgodilo čuda reči. A najino prijateljstvo je opomnik, da je brezskrbnost še mogoča, da se lahko stikalo še vedno pritisne.