Rajko Pirnat v Odmevih po videopovezavi. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Poslanci iz vrst koalicije in stranke Resni.ca so že drugič preprečili ustanovitev komisij za preiskavo zadeve Black Cube in sumov obvodnega financiranja političnih strank. Ker preiskovalni komisiji po poslovniku in ustavi morajo ustanoviti, je koalicija tudi tokrat preprečila, da bi se seja sploh začela, tako da je glasovala proti dnevnemu redu. Opozicija, ki napoveduje, da bo pri svojih zahtevah vztrajala, je tokrat zbrala 37 glasov, vladna stran pa 46.
Oglas
Že po prvem neuspešnem poskusu ustanovitve preiskovalnih komisij so pravniki opozorili, da tak manever pomeni zlorabo parlamentarnih pravil.
Gost v Odmevih je bil pravnik Rajko Pirnat, z njim se je pogovarjala Tanja Starič.
“Gre za kršitev ustave, to je sprevržena parlamentarna praksa,” ste rekli po prvem manevru koalicije. Kaj pravite zdaj, ko se je to zgodilo že drugič?
Zdaj lahko samo dodam, gre za prav očitno, namerno kršitev ustave, ki pomeni hud poseg pravzaprav v samo jedro demokracije. Morate vedeti, da demokracija stoji in pade na pravilih, in če se pravila ne spoštujejo, potem gre za resno ogrožanje demokracije. Zelo sem razočaran nad tem, kako argumentirajo to. Jaz sploh ne razumem teh argumentov. Zdijo se privlečeni za lase. Argument, češ da naj bi se vse preiskovalne komisije ustanovile po istem zakonu; kje pa se to zahteva? Ali da naj bi bilo odvisno od izida referenduma, ali se bodo ustanovile parlamentarne preiskovalne komisije. Ustava se ne izvaja samo, če bo referendum odločen tako ali drugače. Mislim, da gre, tako kot sem že takrat rekel, za zlorabo pravil odločanja, kar je nesprejemljivo. Ne morejo poslanci glasovati po svoji vesti, če je ta njihova vest napačna, tako, da kršijo ustavo.
Sorodna novica
Znova preprečena ustanovitev preiskovalnih komisij, del opozicije se bo obrnil na ustavno sodišče
Opozicija pravi, šli bomo na ustavno sodišče, poslovniška komisija se bo sestala. Kakšne so pravne možnosti, da ta politična manjšina uveljavi svojo pravico, ki jo ima v ustavi zapisano?
Določene možnosti so. Lahko se izpodbija zakon o parlamentarni preiskavi, pa tudi poslovnik o parlamentarni preiskavi, ker vsebujeta neustavno pravno praznino, saj ne urejata, kako se v takem primeru ustanovi preiskovalna komisija. Verjetno bi bilo mogoče poskusiti tudi z upravnim sporom zaradi kršitve ustavne pravice z dejanjem državnega organa, torej z dejanjem državnega zbora, ki ni izglasoval dnevnega reda, čeprav bi to verjetno povzročilo določene težave s pravnim interesom. Ne morem zdaj kar navesti pravne poti. To je stvar resnega razmisleka in preučitve. V vsakem primeru pa je treba zagotoviti, da bodo ta pravila na koncu spoštovana. Upam, da bodo poslanci, ki niso glasovali za dnevni red, vendarle razumeli, kaj s tem delajo. Zdaj se je namreč povsem jasno izkazalo, da tudi če bi vsi poslanci opozicije glasovali za dnevni red, ta ne bi bil izglasovan. Zato se ne morejo več izgovarjati, da predlagatelji sami niso zagotovili glasovanja za dnevni red, ampak so morali poseči po drugi, še nekoliko bolj za lase privlečeni argumentaciji.
Ali je naš pravni red, se pravi ustava, poslovnik, prilagojen ravni politične kulture, kakršno imamo zdaj?
Saj to je glavni problem. Nihče ni pričakoval, da bo s tako sprevrženim ravnanjem prišlo do kršitve ustave. Sicer bi že prej v zakonu ali poslovniku o parlamentarni preiskavi predvideli način, kako v takem primeru ustanoviti preiskovalno komisijo. Že zdaj se o tej zahtevi ne glasuje, zato je bilo predvideno, da morda ne bi bila izglasovana. Ni pa bilo urejeno, da se ne bi glasovalo niti o dnevnem redu, kadar je zahtevana taka seja, ki jo lahko zahteva že tretjina poslancev.
Rajko Pirnat o neizglasovanem dnevnem redu DZ-ja
Oglas